E-novice

Naroči se in prejemaj nove članke, nagradne igre in kupone.
 

JESENSKA ZGODBA: Nova priložnost

Tina je prišla nazaj k staršem. Po šestih letih zakona je pospravila svoje stvari, se še zadnjič ozrla po prostorih za katere je bila še do nedavnega prepričana, da bodo njej dom za vedno, in odšla. Kar tako.
Po šestih letih je odšla in začela znova ... (foto: freeimages.com)
Po šestih letih je odšla in začela znova ... (foto: freeimages.com)
Nazaj Naprej
Priljubljeno Priljubljeno Natisni Natisni
Komentarji Komentarji
0
Povečaj pisavo besedila
Pomanjšaj pisavo besedila
»Tebi je lahko govoriti! Nisi ti tista, ki je po šestih letih prišla nazaj domov,« je otožno rekla Tina.
»Nikar se ne smili sama sebi, raje sprejmi ponujeno priložnost. Mar ne vidiš, da imaš to srečo, da lahko ponovno začneš od začetka,« jo je hrabrila prijateljica Jana.
Tina je prišla nazaj k staršem. Po šestih letih zakona je pospravila svoje stvari, se še zadnjič ozrla po prostorih za katere je bila še do nedavnega prepričana, da bodo njej dom za vedno, in odšla. Kar tako.
Marka je spoznala že v srednji šoli. Postala sta prijatelja, kasneje sta ugotovila, da je iz prijateljstva zrasla trdna in varna ljubezen. No, vsaj Tina je tako menila. Oba sta zaključila srednjo zdravstveno šolo in oba sta se zaposlila v bolnišnici v kraju, kjer je Marko živel. Tina se je še vedno vozila po končani službi domov, za konec tedna pa je spala pri Marku. Če jima je le uspelo, sta uskladila urnika in bila v službi istočasno. Pred šestimi leti, ko je bilo Tini in Marku dvaindvajset let, pa sta se odločila, da je čas, da se poročita. Uredila sta si stanovanje pri njegovih starših. Stanovanje je bilo v zgornjem nadstropju stanovanjske hiše, ker sta ga delila še z njegovo mlajšo sestro, sta imela le majhno kuhinjo, spalnico in dnevno sobo. Na drugi strani je bila soba Markove sestre in skupna kopalnica. Toda to ju ni motilo, razumeli so se in lepo shajali. Menila pa sta tudi, da ko bo čas za otroka, bosta našla kaj primernejšega, mogoče pa je bilo tudi to, da bo nekoč njegova sestra odšla.
Toda po šestih letih, je bilo naenkrat vsega konec. Tina je do trenutka, ko se ji je podrl svet verjela, da je njun zakon lep in popoln. Bila je prepričana, da je v njem varna, da jo Marko ljubi in da jo nikoli ne bi mogel prizadeti. Če ne bi videla na lastne oči, najbrž niti ne bi verjela.
Bil je delovni dan, oba sta bila v službi ponoči. Tina se je mudila po sobah pacientov in dajala večerni odmerek zdravila. Vedno je bila nasmejana, rada je opravljala svoje delo in pacienti so jo imeli radi.
»Vedno ste tako lepo nasmejana, mladenka,« ji je dejal starejši pacient tistega večera.
»Seveda, srečna sem,« mu je iskreno rekla.
»O, to se pa danes sliši bolj redko. Vsi le tarnajo in tekmujejo, kdo ima več težav. Vi pa ste preprosto srečni, kaj?« je bil navdušen nad njenim priznanjem.
»Da, imam službo, ki jo imam rada, največ zaslug pa ima seveda pri tem moj soprog. Čudovito se ujameva,« je rekla.
»Le potrkajte ob les! Naj ostane vaša sreča večna,« je modro dejal.
In takrat si je mislila, le čemu bi trkala ob les, kaj ima pri vsem tem lahko neumna vraža. Verjela je v svoj zakon.
Zaključila je z dajanjem zdravil, napotila se je po hodniku proti sobici, kjer so si kuhali kavo. Večer je bil miren, nič pretresljivega se ni dogajalo. Pacienti so počivali, novih tisti trenutek ni bilo. Odprla je vrata in onemela. V sobici, kjer naj bi pili kavo sta bila njen ljubi mož in mlada pripravnica. Prišla je šele dan prej, Tina si je zapomnila njen obraz in njeno postavo. Res je bila popolna. Visoka, imela je dolge noge, lepo oblikovano zadnjico, veliko oprsje, dolge kodraste lase pšenične barve in obraz podoben porcelanasti punčki. In ni bila edina, ki jo je njena popolnost prevzela. Marka, njenega moža, je očitno prevzela bolj. Stala je med vrati, sekunde so bile tisti hip neskončno dolge, kaj vse je v tistih parih sekundah pomislila! Pripravnica in njen ljubi mož. Sedela je na mali mizici, imela je odpeto haljo in razgaljene prsi so kukale ven, glasno je dihala in držala Marka za glavo. On pa je ravno v tistem trenutku raziskoval njeno mednožje prav od blizu.
Tina se ni mogla premakniti. Niti, ko ga je pripravnica pahnila stran in je ves rdeč v obraz začudeno pogleda svojo ženo ter pozabil zapreti usta, ni mogla zbežati ali vsaj kaj reči. Le stala je tam in ju gledala. Tistih nekaj trenutkov je bilo res mučnih.
Marko je prišel prvi k sebi: »Tina, poglej, vse ti bom razložil!«
»Kdo je to?« je prestrašeno vprašala pripravnica in si zapenjala haljo.
»Njegova žena sem,« je Tina s tresočim glasom povedala.
»Ženo imaš?! Ženo?« je kriknila in ga gledala prezirljivo.
»Jaz, oh, no, ne vem, pogovorimo se,« je zmedeno pričel.
Pripravnica je jezno skočila iz mizice, mu prisolila zaušnico in zakričala: »Prasec si, da veš! Rekel si, da si samski! Takih moških ne maram!«
Marko se je drgnil po licu in gledal zdaj eno zdaj drugo, Tina je še vedno stala med vrati. Počasi so ji po licu pričele polzeti solze.
»Nikar se ne obremenjuj z njim, čimprej si poišči drugega. Če je naskočil mene, najbrž nisem edina in ne bom zadnja,« je siknila Tini in odvihrala. Očitno ji je res lagal.
Ta članek se nadaljuje na naslednji strani - KLIKNI TUKAJ >
Stran: 1 2 3 4 5
Morda te zanima tudi:

Ko mati ne prepozna svojega sina ...

Mnogo je žalostnih in srce parajočih resničnih zgodb. E...

Zapis življenja: Na drugi strani v oranžni zgradbi

Prišla sem prezgodaj, kar ni moj običaj. Ampak snežne r...

JESENSKA ZGODBA: Samotar

Ivo je živel na gori že vse svoje življenje. Nikogar ni...

JESENSKA ZGODBA: Nečaka

Ko je Hermina stopila iz velike stavbe, kjer je bila za...

JESENSKA ZGODBA: Lepa tatica

Diana je vstajala zgodaj. Rada je imela rana jutra, tak...

JESENSKA ZGODBA: Brez tebe

Znočilo se je, prostor v katerem sedim, je počasi in vz...
Priljubljeno Priljubljeno Natisni Natisni
Komentarji Komentarji
0
Povečaj pisavo besedila
Pomanjšaj pisavo besedila
Ti je članek všeč? Klikni "Všeč mi je" in podaj svoj komentar.

Za komentiranje morate biti prijavljeni. Komentarji ne odražajo uredniške politike portala MojaLeta.si. Prosimo, da se pri komentiranju držite teme, ne uporabljate sovražnega govora in upoštevate pravila sodelovanja na portalu.
Prijavi se
Uporabniško imeGeslo



* Pozabljeno geslo? Klikni TUKAJ!
* Nov uporabnik? Registriraj se!
Predlogi prijateljev
Registriraj / prijavi se da ti bomo lahko priporočali nove prijatelje.
Ambasadorji MojaLeta.si arrow right
Barbara Bizovičar

Barbara Bizovičar
popotnica


"Sklenila sem, da ne bom več sanjala o življenju, ampak svoje sanje živela!"

Uredništvo Kontakt O portalu Oglaševanje Splošni pogoji Piškotki
© 2017 MojaLeta.si Vse pravice pridržane.