Tudi kot upokojenec si lahko družbeno aktiven, kar se najbolj pokaže v knjižnici, ko se ti že zaradi slabšega dneva spet ne da v prvi štuk na periodiko, in se takoj, ko avtomat skuha kakav, zagrebeš za edini izvod regionalca v kotičku za branje časopisov in klepet ob avtomatu.
Držiš ga, dokler ga ne prebereš, tista sitna upokojenka, ki ravno zdaj hoče isti cajtng, naj gre gor na periodiko ali pa naj bere osrednji cajtng. Ko je slab dan, ni razumevanja in dajanja prednosti, na srečo se vsi tam poznamo, in se ne prerekamo zaradi enega cajtnga.
V spominu ostane samo, kako bo ena tovarna reprogramirala dolgove, velika novica, če si pa ti dolžan en cent v trgovini, te že postrani gledajo.
Klošarji spet v akciji, če imaš pir v roki, zlepa ugotavljaš, da tisti, ki kradejo milijone, za nagrado dobe še miljone. Nekega globokega smisla razen v globini flaške ni v tej izjavi, klošarski, a na srečo Novo Goriški klošarji za razliko od Ljubljanskih manj žicajo in ne nadlegujejo mimoidočih. Ko nekako prideš k sebi, danes je upokojenski dan pri enem od trgovcev, te najprej požene, tja, kamor gre še cesar sam, da je mera polna, wc papirja v kabini ni, to rešim, in se s polnim rudsakom (nahrbtnikom) hrane vrnem nazaj v knjižnico. Na internetu spet nobene pošte, tega sem vajen, in ko mislim še malo posedeti ob avtomatu, in še malce prelistat osrednji cajtng, se oglasi flavta. Šolarji imajo glasbeni nastop ob klavirju na mladinskem oddelku, dokler je klavir, je še znosno, ta flavta pa me izstreli k vhodu.
Živce si pomirim s kakavom v pivnici sredi mesta, alhohola ne pijem že od 92. leta. Nadaljujem nakupe, to mi paše, malo manj pa brezčasnost na železniški postaji, kjer sogovornikov skoraj ni. Pol ure tam zmrzujem, do prihoda vlaka, saj je čakalnica tam zaprta že leta. Leta tečejo, stari, da bi bil že čas, da bi si kako srednjih letih poiskal, a lenoba prevlada. Na vlaku spet zaspim, kot ponavadi, od domače postaje pa še 2 km pešadije do doma. Malo pred domom srečam veselega nečaka, da je že lepši dan, pozabim da sem vstal s levo nogo. Doma, na toplem, namesto skodelice kave šipkov čaj, špežo vržem iz rudsaka, za en teden mi spet ni treba v mesto, na večerne prireditve, razen doma, ne zahajam, ker imamo optiko, so lepši večeri za računalnikom in televizijo.
Sreda je na portalu MojaLeta.si rezervirana tudi za kolumne! Pošljite nam svoje misli, svojo zgodbo, kolumno, zapis o čemerkoli in objavili bomo, vam pa podarili lepo nagrado naravne kozmetike Sevilla.
Svojo kolumno pošljite na naslov urednistvo@mojaleta.si, s pripisom Sreda je čas za kolumne! Če bo vaša kolumna objavljena, prejmete izdelek naravne kozmetike Sevilla..