Nekoč ni bilo nič posebnega, danes pa je že redkost kosilo, kuhano iz domačih sestavin. Redkost je še kosilo, kuhano doma. Če v velikem mestu poveš, da vsak dan kuhaš, si pa že malo čuden, za nekatere pa občudovanja vreden. Če kuhaš kosilo, kar je bilo nekoč nekaj povsem samoumevnega.
Hočeš ali nočeš – moraš, če je družina lačna!
Fižol sem v vodi namočila že včeraj. Kuhal se je dopoldan. Tudi kompot sem naredila že zgodaj, to pa zato, da je potem ves dan prijetno dišalo po stanovanju. Kaj je boljšega kot dober in zdrav napitek, pa še dišeče stanovanje!
Domača jabolka sem narezala na krhlje, dodala četrt žličke cimeta, nekaj klinčkov, kuhala v vodi dobrih pet minut. Ko se je kompot nekoliko ohladil, sem ga precedila v stekleni vrč, dodala dve žlici domačega medu in dobro premešala. Hladnemu lahko dodate tudi limonin sok.
Cmoke sem naredila iz skute, enega jajca, moke in sliv. Skuto sem zmešala z jajcem, dodala moko, toliko, da se ni testo več prijemalo prstov. Pravilno bi bilo, da bi počivalo pol ure v hladilniku, a naše kosilo se je mudilo. Naredila sem cmoke, v vsakega dala po eno domačo slivo. Te imamo zamrznjene v hladilni omari prav v ta namen.
Fižolova juha je nastala iz kuhanega in pretlačenega fižola, dodala sem še žličko doma pripravljene jušne kocke. To sem naredila letos samo iz mletega domačega česna in peteršilja ter soli. Tudi nekaj paradižnika iz tube sem stisnila vanjo. To navado sem pobrala še po stari mami. In kadar je po nesreči pustila paradižnik v tubi na pultu, sem takoj izkoristila priložnost, odvila pokrovček in si ga stisnila nekaj v usta. Stara mama pa se je jezila, da to ni zdravo. Ona je v fižolovo juho dodala domače rezance, ki jih je naredila sama, jaz pa dodam nekaj makaronov polžkov.
Preprosto, okusno in domače. Domači so okusi, vonj, ki se širi po stanovanju ob kuhanju takšnega kosila, pa spominja na staro mamo, na nekoč, ko je bilo kuhanje nekaj povsem samoumevnega in vsako kosilo domače.