Po oceni Svetovne zdravstvene organizacije je ukinitev doplačil poenostavila dostop do zdravstvenih storitev, zmanjšala finančno breme za prebivalce in naredila zdravstveni sistem bolj pregleden. Za mnoge ljudi to pomeni, da se jim ob obisku zdravnika ali zobozdravnika ni več treba spraševati, ali si storitev sploh lahko privoščijo.
Kaj je Slovenija s to spremembo dosegla?
V poročilu z naslovom Ali si ljudje lahko privoščijo zdravstveno oskrbo? Nova spoznanja o finančni zaščiti v Sloveniji Svetovna zdravstvena organizacija ugotavlja, da je Slovenija že pred reformo razmeroma dobro ščitila gospodinjstva pred visokimi stroški zdravljenja. Kljub temu je bilo leta 2022 približno 13.000 gospodinjstev, ki so zaradi zdravstvenih stroškov zašla v resne finančne težave. To pomeni, da so morali zaradi plačil za zdravstvo varčevati pri osnovnih življenjskih potrebah, kot so hrana, ogrevanje ali stanovanje.
Takšne situacije so bile najpogostejše med gospodinjstvi z nižjimi dohodki, še posebej zaradi stroškov zobozdravstva, zdravil in ambulantnih storitev. Ukinitev doplačil je bila zato pomemben korak k večji pravičnosti v sistemu.
Pred letom 2024 je večino doplačil pokrivalo prostovoljno dopolnilno zdravstveno zavarovanje, ki je sicer vključevalo večino prebivalcev, a je vseeno pomenilo dodatno mesečno obremenitev. Z reformo je Slovenija ta sistem nadomestila z obveznim pavšalnim prispevkom, ki ga plačuje približno tri četrtine prebivalcev, poleg že obstoječih prispevkov za zdravstveno zavarovanje.
Preberite tudi: Vsak tretji zdravnik v Evropi je starejši od 55 let – kaj to pomeni za paciente?
Zakaj Svetovna zdravstvena organizacija vidi to kot primer dobre prakse?
Predstavniki Svetovne zdravstvene organizacije poudarjajo, da je takšna ureditev preglednejša in enostavnejša za ljudi. Sistem je postal manj zapleten, manj je administracije, ljudje pa lažje razumejo, do česa so upravičeni. Manj zapleten sistem pomeni tudi manj strahu pred stroški in večjo verjetnost, da bodo ljudje pravočasno poiskali pomoč.
Poročilo ugotavlja, da Slovenija v primerjavi z mnogimi državami Evropske unije dobro ščiti prebivalce pred neposrednimi plačili iz lastnega žepa. To je še posebej pomembno za starejše, kronične bolnike in tiste z nižjimi prihodki, ki zdravstvene storitve potrebujejo pogosteje.
Preberite tudi: »Dolgotrajna oskrba v praksi: sistem se gradi, človek pa ne sme ostati spregledan«
Kje kljub temu ostajajo težave?
Čeprav je ukinitev doplačil pomemben dosežek, Svetovna zdravstvena organizacija opozarja, da izzivi ostajajo. Eden večjih problemov so dolge čakalne dobe, zaradi katerih ljudje včasih ne pridejo pravočasno do potrebne obravnave. Zaradi čakanja se nekateri odločajo za samoplačniške storitve ali dodatna zavarovanja, kar si lažje privoščijo predvsem tisti z višjimi dohodki. To lahko vodi v neenakosti.
Poročilo opozarja tudi na to, da Slovenija zdravstveni sistem v veliki meri financira iz prispevkov zaposlenih. Ker se prebivalstvo stara in je delovno aktivnih ljudi vedno manj, obstaja tveganje, da bo v prihodnosti v sistemu primanjkovalo sredstev. Če se vir financiranja ne razširi, bi to lahko ponovno vodilo v pritisk na storitve, daljše čakalne dobe ali celo nove oblike doplačil.
Dodatne težave ostajajo pri zobozdravstvenih storitvah za odrasle, pri nekaterih zdravilih, očalih in slušnih aparatih, kjer kritje še ni popolno ali pa ljudje sploh ne vedo, do česa so upravičeni.
Preberite tudi: Kako se z majhno pokojnino prebiti skozi mesec
Kaj bi bilo po mnenju Svetovne zdravstvene organizacije treba storiti v prihodnje?
Svetovna zdravstvena organizacija Sloveniji priporoča, naj nadaljuje v smeri krepitve finančne zaščite, predvsem za ljudi z nižjimi dohodki. Med predlogi so razširitev virov financiranja zdravstva, dodatno skrajševanje čakalnih dob in boljša zaščita pred vsemi preostalimi stroški, ki jih morajo ljudje še vedno plačevati sami.
Pomembno se zdi tudi vprašanje novega pavšalnega prispevka, ki za ljudi z nižjimi prihodki predstavlja relativno večje breme. Organizacija opozarja, da bi bilo treba zagotoviti, da nihče ne izgubi pravice do zdravstvenih storitev zgolj zato, ker prispevka ne zmore redno plačevati.
Kaj to pomeni za ljudi v praksi?
Za večino prebivalcev pomeni ukinitev doplačil manj skrbi, ko zbolijo ali potrebujejo zdravstveno pomoč. Zdravje ni več tako neposredno povezano z debelino denarnice, kar je ključnega pomena zlasti v zrelejšem obdobju življenja, ko se zdravstvene potrebe povečujejo.
Hkrati pa poročilo Svetovne zdravstvene organizacije jasno pokaže, da je reforma šele del poti. Da bi bil sistem dolgoročno vzdržen in pravičen, bo treba še naprej vlagati v dostopnost, kadre in stabilno financiranje.
Vir: Who.int