Zagotovljena pokojnina za 40 let delovne dobe v Sloveniji trenutno znaša 781,94 evra, po podatkih Statističnega urada Republike Slovenije (SURS) pa so bili povprečni mesečni stroški gospodinjstva upokojencev v letu 2024 približno 850 evrov, kar pomeni, da je zagotovljena pokojnina že takrat pokrivala le približno 92 % teh stroškov.
Med skoraj 653 tisoč upokojenci (podatek ZPIZ junij 2025) jih dobrih 120 tisoč prejema le med 600 in 700 evri, več kot 90 tisoč pa med 700 in 800 evri pokojnine. Ostali dobijo manj (po že zastarelih podatkih iz leta 2023 je bilo teh okoli 100 tisoč!) ali več, povprečna pokojnina na začetku tega leta pa je znašala 990 evrov neto.
Naj vas ne bo sram!
Veliko upokojencev se zaradi nizkih pokojnin znajde v hudi preživetveni stiski pri zagotavljanju osnovnih dobrin za človeka dostojno življenje.
»V naši državi obstaja več oblik podpore, ki so namenjene starejšim oziroma upokojencem, od denarne pomoči do pomoči v obliki prehrambnih paketov, plačila položnic, oblačil in svetovanja. Pogosto pa pri tem opažamo, da je kar zajetno število takih, ki jih je sram, da morajo prositi za pomoč – v glavah jim še vedno tli nek starodavni predsodek (revnih), da se ‘ne sme prositi’, ali pa ‘da so drugi bolj potrebni pomoči’,« so nam dejali na Skupnosti centrov za socialno delo (SCSD).
Prva misel, ko postane življenje težko, naj bo, da se obrnete na lokalni center za socialno delo. Naj vam ne bo nerodno – tam so zato, da pomagajo.
Fotografija je simbolična. Foto: Freepik
Pogoji za pridobitev denarne pomoči in oblike
Višina denarne pomoči je odvisna od dohodkov, premoženja, števila družinskih članov in njihovega statusa, ali so zaposleni, brezposelni … Enako velja tudi pri uveljavljanju pravice do izredne denarne socialne pomoči in varstvenega dodatka.
Izredna denarna socialna pomoč je enkratna pomoč za kritje izrednih stroškov, kot so nakup kurjave, gospodinjskih aparatov ali posledic naravnih nesreč. Samska oseba lahko prejme do 988 evrov letno, štiričlanska družina pa do 2.717 evrov. Pomembno je, da se vloga za izredno denarno socialno pomoč vloži pravočasno – še preden nastanejo dolgovi, svetujejo na SCSD.
Varstveni dodatek je namenjen starejšim od 63 let (ženske) oziroma 65 let (moški). Samska oseba je upravičena do varstvenega dodatka, če njen dohodek ne presega 726,31 evra. Prag za upravičenost je lahko tudi višji, odvisno od števila in statusa družinskih članov.
Subvencija najemnine je namenjena tistim, ki nimajo lastnega stanovanja in imajo nizke dohodke. Če je oseba ali družina najemnik v neprofitnem ali tržnem stanovanju in izpolnjuje pogoje, je lahko upravičena do subvencije.
»Za pridobitev denarne pomoči oziroma subvencije se oglasite na svojem najbližjem centru za socialno delo, kjer bodo natančneje obrazložili pogoje za dodelitev subvencije in postopek,« še svetujejo na SCSD.
Preberite tudi: Praktični napotki, kako v praksi uveljaviti pravico do dolgotrajne oskrbe
Brezplačno pomoč poiščite tudi pri humanitarnih organizacijah
Slovenija ima v razvidu več kot 100 humanitarnih organizacij. V njih delujejo številni prostovoljci, strokovnjaki in donatorji, ki se vsak dan trudijo, da bi vsakdo imel dostop do osnovnih življenjskih potrebščin, izobrazbe, zdravstvene oskrbe ali preprosto do topline in človeškega dostojanstva. Pomagajo družinam v stiski, otrokom, ženskam, invalidom, brezdomcem, beguncem in starejšim. Zbirajo hrano, oblačila, nudijo finančno pomoč, izvajajo podporne programe in pomagajo, da tudi najranljivejši dobijo priložnost za bolj kakovostno življenje.
Humanitarne organizacije delujejo večinoma na podlagi donacij – posameznikov, podjetij in institucij. Poleg tega so pogosto uspešne pri pridobivanju sredstev iz državnih in evropskih razpisov ter organizaciji dobrodelnih dogodkov.
Fotografija je simbolična. Foto: Freepik
Po zimske čevlje na Rdeči križ
Rdeči križ Slovenije (RKS), v sodelovanju s 56 območnimi združenji Rdečega križa in prek 800 krajevnimi organizacijami ter mrežo prostovoljcev, namenja posebno skrb najbolj ranljivim – med te sodijo tudi starejši, ki prejemajo nizke pokojnine.
Socialno ogroženi, vključno s starejšimi osebami oziroma upokojenci, lahko prejemajo pomoč v obliki prehranskih izdelkov, higienskih pripomočkov, oblačil in obutve ter v izjemnih primerih, zlasti ko gre za izredne situacije ali nesreče, tudi enkratno denarno pomoč.
»Na RKS zaznavamo, da vedno več starejših, bolnih, invalidnih živi z okrnjeno socialno mrežo in doživljajo stiske osamljenosti, pogrešajo pogovor, toplo besedo in družbo. Prav zaradi tega naša območna združenja redno ali občasno organizirajo različne programe, namenjene starejšim, kot so srečanja, družabništvo, obiskovanje na domu, organiziramo tudi različne delavnice, starejše vabimo na aktivnosti v okviru Postaj Rdečega križa. V skladu z možnostmi, razpoložljivimi sredstvi RKS in v sodelovanju z območnimi združenji organiziramo tudi brezplačna letovanja za socialno ogrožene,« nam je povedal Matic Slapšak iz RKS.
V Ljubljani v Humanitarnem centru RK na Tržaški 132, na primer, vsak dan nudijo možnost tuširanja, osebne higiene, menjave oblačil in suhega obroka, vsak petek med 9. in 11. uro topel obrok, vsak prvi petek v mesecu pa je ob isti uri mogoče dobiti oblačila.
Preberite tudi: »Dolgotrajna oskrba v praksi: sistem se gradi, človek pa ne sme ostati spregledan«
Izmenjevalnica
Vsak 3. petek v mesecu med 16. in 19. uro se v prostorih Humanitarnega centra na Tržaški cesti 132 lahko pridružite blagovni izmenjavi rabljenih oblačil, ki jih zbirajo v centru. Sistem deluje po načelu: nekaj prinesete, nekaj odnesete. Poleg sezonskih oblačil, posteljnine in obutve sprejemajo tudi igrače, opremo za dojenčke in otroke, športne rekvizite in gospodinjske potrebščine.
Informacije o donaciji bele tehnike in pohištva le posredujejo uporabnikom oziroma izmenjajo kontakte med osebami, ki kaj ponujajo, in tistimi, ki to potrebujejo.
Danes grem na kosilo v ljudsko kuhinjo
Brezplačni paketi s hrano in higienskimi pripomočki so na voljo na vseh Škofijskih Karitas in pri najbližji župnijski Karitas. Prav tako lahko tam starejši prejmejo tudi oblačila, invalidske pripomočke (bolnišnične postelje, hojice, sobno stranišče …), lahko se pogovorijo in dobijo kakšen nasvet ali oddajo prošnjo za pomoč pri plačilu položnic.
Slednjo pri Karitas prejmejo na podlagi dokazila o višini pokojnine – zadostuje odrezek od pokojnine. Če pa se oseba znajde v hudi stiski zaradi nesreče ali bolezni, je dodatna pomoč možna s predhodnim pogovorom s strokovno delavko. Za starejše na Karitas organizirajo tudi letovanja, družabništvo, delavnice in srečanja, večkrat letno pa starejše obiščejo na domu.
Ljudska kuhinja Betlehem v Mariboru, ki se nahaja na Strossmayerjevi 15, deluje vse dni v letu, brezplačno kosilo pa je s predhodnim dogovorom s sodelavci Karitas na voljo med 12. in 13. uro.
V Društvu Humanitarček s sedežem v Mariboru so za pomoč, osredotočeno na starejše, namenili projekt Vida. Namen projekta je celostna pomoč starejšim, tako s toplimi obroki, z vključitvijo v lokalna društva ali poravnavo dolga. Pomagajo tudi pri optimizaciji stanovanjskega prostora, saj starejši marsikje živijo v dotrajanih bivališčih, staro pohištvo jim pogosto zamenjajo za takšno, ki ga je lažje čistiti in ne veže nase vlage.
Poskušajo se tudi z ustanavljanjem bivalnih skupnosti, ko v večjo nepremičnino naselijo več starejših – tako zaradi družbe kot zaradi optimizacije stroškov.
Kam na topli obrok in po vrečko živil v Ljubljani?
Na tržnici Koseze v ljubljanski Šiški v ponedeljek, torek, četrtek in petek okoli 21.30 humanitarno društvo Hrana za življenje deli presežke živil oziroma ostanke sveže neprodane hrane iz bližnjih trgovskih centrov.
Na Zaloški 42, v prostorih Zavoda Pod strehco, prostovoljci Etri skupine od ponedeljka do petka med 11. in 14. uro pripravljajo prek sto obrokov tople hrane, nekaj pa jo dostavijo tudi na dom tistim, ki ne zmorejo priti.
»Pri nas socialno ogroženi dobijo tudi brezplačne vrečke s hrano oziroma neprodano svežo hrano, ki nam jo donirajo v trgovinah Lidl. V delo dostave teh živil vključujemo tudi mlade upokojence, kar jim omogoča dodaten prihodek,« nam je dejala direktorica zavoda Lenka Puh.
Na Slovenski filantropiji, Cesta Dolomitskega odreda 11 v Ljubljani (Vič), med 21.30 in 23. uro med delavniki na dom pripeljejo pakete tisti dan v trgovinah Hofer neprodane sveže hrane (zelenjava, sadje, kruh). »Žal je praviloma vedno čakalna lista, ker je prosilcev vedno več, kot lahko zadostimo potrebam,« nam je povedal Klas Prežel.
Tople obroke po predhodnem dogovoru lahko zaužijete od ponedeljka do petka med 14.00 in 16.00 na lokaciji Slovenske filantropije.
V okviru prostovoljskega servisa imajo na Slovenski filantropiji tudi družabništvo za starejše ter spremljanje k zdravniku in v trgovino.
Še namig: tople obroke oziroma kosila po zmerni ceni dobite tudi v nekaterih vrtcih in domovih za starejše po vsej državi; običajno je cena poštenega obroka okoli 7 evrov.
Fotografija je simbolična. Foto: Freepik
Kje lahko še kaj dobim po zmerni ceni?
Na tem mestu ne bomo omenjali še možnosti druženja in svetovanja za starejše – teh storitev je po vsej državi kar veliko, samo pobrskati je treba po spletu. Obširne informacije nudimo tudi na našem portalu mojaleta.si, kjer so na voljo brezplačni nasveti pravnika, zdravnika ali psihologa, pa tudi spletno mreženje in sklepanje prijateljstev.
Mi pa bomo namignili še na nekaj možnosti – največ jih je seveda v glavnem mestu –, da si kljub skromni pokojnini omogočite še kakšen cenovno ugodnejši življenjski priboljšek.
Za oblačila po bolj zmerni ceni lahko stopite v številne trgovine z rabljenimi oblačili po vsej državi ali pa v tri ljubljanske, domžalsko in kranjsko trgovino Humane.
Fotografija je simbolična. Foto: Freepik
Center ponovne uporabe (CPU) Ljubljana se nahaja na lokaciji zbirnega centra Povšetova, kjer lahko oddate izdelke, ki jih ne potrebujete več – na primer pohištvo, računalniško opremo, knjige, opremo za dom in prosti čas, kolesa, športno opremo, oblačila, igrače – skratka vse, kar je dobro ohranjeno, funkcionalno in še uporabno. V CPU jih pripravijo za vnovično uporabo in jih dajo naprodaj po simbolični ceni. Podobni centri se nahajajo tudi v Rogaški Slatini, Vojniku, Slovenskih Konjicah in Ormožu.
Knjižnica reči na Belokranjski 6 v ljubljanskem Savskem naselju je neprofitna izposojevalnica najrazličnejših reči za prosti čas, aparatur, ročnega orodja …, ki deluje po vzoru klasične knjižnične izposoje. Vsak petek lahko tudi prinesete pokvarjeno aparaturo, tam pa se jo potrudijo popraviti. Sicer je Knjižnica reči odprta v ponedeljek, sredo in petek od 16. do 19. ure.
Humanitarno društvo Retro center ima na Zaloški 145 v Ljubljani trgovino z rabljenim pohištvom, ki ga ponujajo po dostopnih cenah. Izvajajo tudi selitve, odvažajo staro pohištvo ter praznijo natrpane kleti in podstrešja. Za odvoz pohištva in selitvene storitve jih lahko pokličete na 051 265 110 ali jim pišete na drustvo.retro@siol.net.
Preberite tudi: Kdo bo skrbel za nas v starosti?
Če potrebujete brezplačen prevoz
Po vsej državi so aktivna tudi društva upokojencev, ki starejšim pomagajo pri krepitvi socialnih vezi, ponekod pa nudijo tudi brezplačne obroke, pomoč na domu in družabništvo.
V 110 občinah deluje tudi Prostofer (prostovoljni šofer), prostovoljski projekt zavoda Zlata mreža za mobilnost starejših, ki povezuje starejše osebe, ki potrebujejo prevoz in ne zmorejo uporabljati javnih ter plačljivih prevozov. Prostofer jim omogoča lažjo dostopnost do zdravniške oskrbe, brezplačne prevoze do javnih ustanov, pošte, banke, trgovine in drugih nujnih opravkov.
Upokojenci pa imajo tudi možnost, da si na portalu seniordela.si poiščejo dodaten zaslužek, pred tem pa si je dobro pogledati, kakšne omejitve pri tem predvideva zakonodaja.
Našteli smo le del, nekaj dobrih primerov raznovrstnih pomoči, ki delujejo po vsej državi. Poleg navedenega pa obstajajo tudi občinske pomoči, ki se razlikujejo po kraju. Nekatere občine nudijo subvencije za prehrano, pomoč pri plačilu položnic, brezplačne obroke ali dostavo hrane na dom.
Za informacije o tem, kaj vse je na voljo v vašem kraju, se obrnite na najbližji center za socialno delo.
_______________________________________________________
Zavod Mojaleta.si izvaja pobudo, ki jo podpira Inštitut za odprto družbo – Sofija in jo sofinancira Evropska unija v okviru projekta Odpornost medijev. Izražena stališča in mnenja so izključno stališča njihovih avtorjev in ne odražajo nujno stališč Evropske unije, Evropske izvajalske agencije za izobraževanje in kulturo (EACEA) ali Inštituta za odprto družbo – Sofija (OSIS). Niti Evropska unija, niti EACEA niti OSIS ne morejo biti odgovorni zanje.