Na konferenci, ki so se je udeležili tako javni naročniki kot ponudniki, kmetje in proizvajalci živil, so bile predstavljene novosti javnonaročniške zakonodaje, pomen zagotavljanja lokalne in ekološke oskrbe z živili, primeri dobrih in slabih praks pri javnem naročanju živil ter aktivnosti, namenjene podpori javnemu naročanju živil, ki so v teku.
Čeprav se z živili vsi srečujemo dnevno, je javno naročanje živil eno od kompleksnejših postopkov javnega naročanja. Javno naročilo živil namreč vključuje obsežen nabor proizvodov, ki so na trgu na voljo v različni kakovosti, pakiranjih, količinah in cenah. Na podlagi ocenjenih potreb, predvidenih jedilnikov in ponudbe na trgu morajo javni naročniki zahtevati čim višjo kakovost, pri tem pa upoštevati hranilno vrednost posameznih živil in jedi, prehranske navade in morebitne posebne prehranske potrebe končnih uporabnikov, varnost živil od proizvodnje in predelave do transporta, shranjevanja in priprave živil, omejitve in spremembe ponudbe, zlasti nihanje cen zaradi sezonske proizvodnje, ter višino sredstev ki jih imajo na voljo za nakup.
Novi Zakon o javnem naročanju, ki je začel veljati 1. 4. 2016, v večjem obsegu kot doslej omogoča zasledovanje načela kratkih verig, saj lahko javni naročniki kar 20% javnega naročila oddajo lokalnim kmetom oziroma pridelovalcem živil, pri čemer pa vrednost živil, izločenih iz posameznega sklopa, ne sme presegati 80.000 EUR. Poleg tega morajo po novem javni naročniki v okviru meril za izbor najugodnejše ponudbe dati prednost živilom iz shem kakovosti, med katere sodijo tudi ekološko pridelana živila, živilom, ki so proizvedena po nacionalnih predpisih o kakovosti živil, ter živilom, ki so trajnostno pridelana in predelana in za katera je zagotovljena višja kakovost z vidika večje svežine ali nižjih okoljskih obremenitev pri prevozu.
V okviru predstavitev dobrih in slabih praks so predstavniki Mestne občine Ljubljana in Viških vrtcev ter slovenskih ekoloških kmetov predstavili svoje izkušnje in opozorili na omejitve, ki onemogočajo povečanje deleža ekoloških živil. Predstavniki Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (MKGP) ter Varuh odnosov v verigi preskrbe s hrano pa so izpostavili potencial slovenske ponudbe in pojasnili, da slovenski kmetje zaradi geografskih značilnosti Slovenije težko konkurirajo tujim ponudnikom.
Predstavniki MKGP so izpostavili tudi pozitivne učinke Uredbe o zelenem javnem naročanju na razvoj ponudbe slovenskih ekoloških živil. Po nekaterih ocenah se je namreč delež ekoloških živil, dobavljenih javnim naročnikom, od leta 2012 povečal za 100 % oziroma 6,6 odstotnih točk. Medtem, ko je predstavnica Gospodarske zbornice Slovenije predstavila aktivnosti, ki potekajo v zvezi s popisi ponudbe slovenskih živilskih proizvodov, so se predavatelji in udeleženci strinjali, da javno naročanje živil zelo zahtevno v vseh fazah – v fazi identifikacije potreb in analize trga, priprave razpisne dokumentacije za oddajo javnega naročila, preverjanja in primerjave ponudb ter samih dobavah živil, zaradi česar so tovrstni dogodki izjemno koristni.
V razpravi pa so udeleženci konference poudarili, da je treba za uspeh javnega naročanja ekoloških živil zagotoviti predvsem povezovanje ponudnikov, saj lahko ti naročnikom le tako zagotovijo ustrezne količine in raznovrstnost ponudbe. Prisotni so pozdravili tudi predvideno prenovo Uredbe o zelenem javnem naročanju in podali predloge za posodobitev okoljskih zahtev glede živil.