Medicinska antropologija se s tem vprašanjem podrobneje ukvarja, zato ne bi ponavljala njihovih dognanj. Povzetek pa je sledeč: doživljanje menopavze je povezano s kulturnim okoljem ženske in njenim življenjskim slogom.
V zahodnih državah smo ženskam v zadnjih 60 letih in več naložili veliko bremen in od njih pričakujemo vse, kar se pričakuje od moških in še veliko več. Vse to, kar je ženska sicer že prej počela in še vse to, kar počno moški. Polno delovno aktivnost, skrb za dom, odličen zunanji zgled, rojevanje in vzgoja otrok itd. Preveč, preveč. Iz tega kulturnega okolja ter življenjskega sloga, v katerega so ženske na zahodu potisnjene, tudi izhaja vzrok za njihove menopavze težave.
Hormonske spremembe okrog 50. leta starosti ženske so sicer dejstvo in ne izmišljotina. Ko jajčniki počasi prenehajo delovati in menstruacija usahne, je čas ogromnih sprememb za žensko telo. Hormonske spremembe vlivajo na psihično in fizično stanje človeka. To zanikati je, kot bi zanikali puberteto pri otrocih. Puberteto sprejmemo kot dejstvo, kot del razvoja vsakega človeka. Menopavzo pa bi v zahodni kulturi najraje okvalificirali kot pretirano reakcijo žensk. Res je, da se farmacija vmešava tudi v puberteto ter da bi najraje vsem nemirnim in problematičnim otrokom predpisovali amfetamine. Ravno tako zdravniki najraje predpisujejo antidepresive za menopavzne ženske. Vse to pa le zato, da se tako mladostnik kot tudi ženska v srednjih letih lahko sooča s pričakovanji okolice in zahtevam sodobnega časa. Ginekologi povedo, da najbolj burno menopavzo preživljajo ženske, ki so pred tem dolga leta svoje probleme pometale pod preprogo ali pa se preveč uklonile zahtevam okolice, tako delovne kot domače. Skratka tiste, ki živijo v socialno neprijaznem okolju, ki jim ne nudi potrebne podpore. Jim je ni dajala v preteklosti in jim ne daje niti sedaj, ko preživljajo hormonske spremembe.
Menopavza je za ženske »kot kaplja čez rob« (vir: dr. Stanko Pušenjak, ginekolog, porodničar). Kapljo čez rob povzročijo hormonske spremembe in hormoni so tisti, ki ženskam pokažejo, da tako ne gre več naprej. Žensko najprej izda telo, posledično pa zamaje njeno psihično stanje.
Kaj naj napišem za konec za vse tiste, ki pravite, da je menopavza le rezultat fikcije farmacije, da proda več tablet? Nimate prav. To vam lahko zagotovim iz svojih izkušenj in lastnega doživljanja menopavze. V tem primeru ne gre za zaroto farmacije in medicine. Ta se je le odzvala na potrebe žensk in pritiske kulturnega-socialnega okolja, ki želi mirne in poslušne uslužbenke, krotke žene in predvidljive potrošnice. Srž naših težav v menopavzi je torej kulturno in socialno okolje tukaj in zdaj, uvoženo iz zahoda. Tako kot večino drugih stvari, ki so nam postale vsakdanjik, pa niti ne vemo zakaj. Večina teh pa je za človeško življenje neprijaznih.
Čas, ki ga živimo tu in sedaj namreč ne dopušča posameznikom, da bi veliko razmišljali o svojem življenju in v srednjih letih delali velike, potrebne spremembe, saj smo prežeti s strahom. Ob tem pa smo priča totalnemu sesutju vrednot. Medicina in farmacija sta našli rešitve, kako tem posameznikom, ki obdobje hormonskih sprememb težje preživljajo, nudijo oporo, ki jih naredi okolju in sebi čim bolj neškodljivo. Kako pa se odzovemo na te medicinske doktrine je naša stvar, oziroma stvar staršev teh otrok. Odloča se vsak sam. V dobi interneta in dostopnosti do vseh mogočih informacij, ne bi smel biti problem poiskati tudi drugačne rešitve, ne le vzeti kemične substance (napr. srememba prehrane, gibanje, sproščanje, reševanje svojih nakopičenih problemov, itd).
Podatek, da ženske na drugih koncih sveta doživljajo menopavzo drugače, je za nas brez pomena. Življenje živimo tukaj in sedaj, v tej zemljepisni širini in v danih kulturnih okoliščinah. Se pa s pojavom globalizacije in postajanja sveta kot majhna vas, tudi te razlike počasi brišejo.
Še več o avtorici prispevka boste našli tukaj in tukaj.