"Leta 2013 je bil v Sloveniji delež starejših od 80 let 4,5-odstoten, do leta 2060 pa naj bi se povečal na 12,3 odstotka, kar po njenih besedah kliče po sistemskih rešitvah. V prihodnosti bo pritisk na rast izdatkov za dolgotrajno oskrbo večji tudi zaradi dejstva, da je danes velik del potreb še nepokritih. Po raziskavi SHARE je v Sloveniji 5,5 % populacije nad 50 let, ki imajo omejitev pri opravljanju vsaj enega temeljnega dnevnega opravila," je izpostavila ministrica.
"V tem letu smo delo na področju priprave novega zakona o dolgotrajni oskrbi pospešili in tako na nivoju ministrstva za zdravje in ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti uskladili številna odprta vprašanja, kot sem predstavila na posvetu," je dejala ministrica in izpostavila pregledan in večinoma usklajen nabor storitev dolgotrajne oskrbe, ki vključuje tako storitve zdravstvene nege, fizioterapije, delovne terapije, kot osebne oskrbe in podporne oskrbe tako za institucionalno varstvo kot za oskrbo na domu. Prav tako je bila dorečena enotna vstopna točka, na kateri se bo izvedla integrirana ocena potreb, ki bo osnova za dodelitev pravic in izdelavo individualnega načrta pomoči za uporabnika in usklajen predlog za enotni izvedeniški organ, ki bi povezal številne komisije in različne prejemke, do katerih so upravičeni uporabniki dolgotrajne oskrbe.
Pred ministrstvoma pa je še definicija košarice in zagotovitev dodatnih virov integriranega financiranja dolgotrajne oskrbe, je pojasnila ministrica. V primeru košarice se odločajo med več scenariji. Prav obseg košarice in višina vstopnega praga bosta ključna za oceno potrebnih finančnih sredstev.
Ministrica je opozorila, da potrebujemo nov model socialne varnosti. Zavzela se je za ureditev sistema financiranja, ki bo vzdržen tudi v času morebitne krize. Kot možen dodaten vir je omenila prispevek za dolgotrajno oskrbo. Tega področja po njenih besedah ni mogoče v celoti prepustiti trgu, saj bi bile storitve sicer na voljo, a ne vsem dostopne.