Časopisi, ki sem jih brala, članki na internetu, povsod so bile le reklame za plenice, slušne aparate, te tablete, one tablete itd. Dopust je bil najbolj primeren le še v toplicah, namakanje v toplih vodah in poležavanje v sobi po obilnih hotelski hrani. Prav tako so bili članki polni nasvetov, kako preprečiti uhajanje urina, suho nožnico, osteoporozo in še kopico drugih težav, ki naj bi po 50. letu prežale name. Temu se nisem mogla načuditi.
Nihče ni tega obdobja prikazoval kot drugo pomlad, življenje polno osebnega zadovoljstva, notranje sreče, zdravja, izpolnitve, skratka vsega lepega. Čas za nove začetke, novo kariero in še vse ostalo, kar je lepo v življenju. Le še beda in bolezen. Kot da so lepe stvari rezervirane samo za čas pred 50. letom in kot da je čas po tem le še bolezen.
Moje počutje pa ni bilo nič drugačno, kot v letih prej. Res, da se je telo spreminjalo, vendar tako zelo pa tudi ne. Imela sem nekaj zdravstvenih težav, preveliko težo, stres, vendar te težave nisem jemala kot nekaj trajnega, kar bi me morala spremljati vsa nadaljna leta in kot nekaj neizogibnega. Daleč od tega.
Počutila sem se zdravo, polno moči in volje, da vstopim v drugo polovico življenja. Kakšno pa?
Veliko sem se izobraževala, se tudi pogovarjala s starejšimi prijateljicami, opazovala svoje starejše sorodnice. Počasi se mi je izoblikovala slika obdobja, v katerega sem počasi prihajala in v družbeni okvir, ki mi je bil za to življenjsko obdobje postavljen. In ta ni bil tak, kot sem si ga želela.
Kulturni okvir (portal) je razširjen sistem prepričanja, kako naj se obnašamo in kaj lahko pričakujemo glede na našo starost.Ta okvir predstavlja izredno močno sporočilo družbe, kako ostati znotraj kolektivne identitete. Pomeni tudi kontrolo okolice, plemena, skupine, ki nam sporoča: prestar si za to in to, kaj pa lahko pričakuješ za svoja leta ipd. Naša socialna in kulturna sredina nam s tem okvirjem določa, kaj se od nas po 50. letu pričakuje; kakšno vedenje, kakšne odločitve, slog življenja, skratka vse.
V preteklosti, pred tisočletji in tudi kasneje, so bile omejitve plemena nekaj razumnega, saj so nas ščitile pred nevarnostmi. Če smo ostali znotraj plemena, smo bili varni, sprejeti. Naše poslanstvo je bilo delati za kolektivno dobro. Vloge so bile jasno razdeljene, glede na spol kot tudi na starost. Iti ven iz tega okvirja, je bilo v preteklosti zelo nevarno, preživeti pa skorajda nemogoče.
V zadnjih 40., 50. letih pa se je naša družba bistveno spremenila. Vrtci in šole so prevzeli vlogo babic, domovi za ostarele pa skrb za starše. Vse to še vedno ostaja, vendar v bistveno manjši meri kot prej. Življenjska doba se podaljšuje, življenje v moderni dobi nam nudi toliko udobja in možnosti, kot še nikoli v zgodovini do sedaj.
Sedaj zunaj našega plemena na nas ne preti več nevarnost. Kadarkoli lahko pleme tudi zamenjamo, ali celo gremo živet na popolnoma drug konec sveta, v drugo kulturo. Živimo v času neizmernih možnosti, informacij, interneta. Tem spremembam se lahko prilagodimo sebi v prid, brez tega, da bi bil kdo prikrajšan, da bi naša socialna sredina trpela. Ženske imamo prvič v zgodovini možnost, da drugo polovico življenja res preživimo kot svoj najboljši čas v življenju, po lastni meri in to brez egoizma.
Družbeni okvir pa nam po drugi strani sporoča in od nas pričakuje, da ostanemo ubogljive potrošnice, kupujemo tablete, dodatke, da zbolimo za boleznimi pred katerimi nas svarijo, da imamo vse težave, za katere imajo že rešitve. Ter, skladno s pričakovanji družbenega okvirja in potrošniške družbe, prosti čas preživljamo pred televizijo ter pozabimo na svoja življenja in na vse lepo, kar lahko v drugi polovici življenja še izkusimo.
Če bomo temu sledili, bomo sami sebe oropali življenja in vsega kar lahko v njem izkusimo, vse lepo, vznemirljivo, kar življenje lahko ponudi. Če se bomo kulturnemu okvirju uklonili, bo naše telo temu sledilo. Kot rečeno, naše telo sledi našim prepričanjem. Naš imunski sistem nas sicer brani pred boleznimi, prvenstveno pa le potrjuje našim prepričanjem.
In če na vsakem koraku vidimo reklame za plenice, tablete za to in ono težavo, zdravstvene težave, ki nas menda pričakujejo, bo to postalo naše prepričanje, vstopili bomo v kulturni okvir svojih let in naš imunski sistem in zdravje, bo vsemu temu le pritrdilo. To so znanstveno dokazali.
Zato stopite iz družbenega okvirja svoje starosti, ter svoje leta preživite kot najboljši čas svojega življenja. Pred nami je vsaj dobra tretjina življenja! To je veliko. To je čas za nove začetke, novo kariero, nove poslovne ideje, hobije, izobraževanje, za nove ljubezni, skratka za življenje s strastjo. Ne prepustite se životarjenju, v katero nas potiska kulturni in socialni okvir. Verjetno bomo pri tem orali ledino, saj takih možnosti, kot imamo sedaj, naši starši niso imeli. Vsaka generacija ima svoje izzive, ki jih premaguje. Naš izziv je, da razumemo in sprejmemo čas po 50. letu kot čas v katerem lahko do polnosti izrazimo svoje poslanstvo in smisel svojega bivanja, poslanstvo svoje duše, če želite, saj nam sprememba družbe to prvič v zgodovini omogoča.
In vedite: minevanje let je neizogibno, kaj počnete v tem času, pa je stvar vaše izbire.
Še več o avtorici prispevka boste našli tukaj in tukaj.