Varstveni dodatek po Zakonu o varstvenem dodatku (Uradni list RS, št. 10/2008), ki so ga upravičenci prejemali kot dodatek k pokojnini, ni sodil med prejemke, ki bi se v skladu s 128. členom Zakona o dedovanju šteli za pomoč po predpisih o socialnem varstvu, saj Zakon o varstvenem dodatku sodi med predpise, ki urejajo področje pokojninske zakonodaje. To pomeni, da sredstva, ki so jih upravičenci prejeli na ta način pred pričetkom uporabe Zakona o socialnovarstvenih prejemkih (1. 1. 2012), ne sodijo med sredstva, za katere bi lahko Republika Slovenija (RS) uveljavljala omejitev dedovanja oziroma vračilo sredstev v skladu z Zakonom o dedovanju.
Od 1. januarja 2012 pa pravico do varstvenega dodatka ureja Zakon o socialnovarstvenih prejemkih (ZSVarPre; Uradni list RS, št. 61/2010, 40/2011), ki varstveni dodatek opredeljuje kot prejemek, namenjen kritju življenjskih stroškov, ki nastanejo v daljšem časovnem obdobju in niso stroški za zadovoljevanje minimalnih življenjskih potreb (stroški z vzdrževanjem stanovanja, nadomeščanjem trajnih potrošnih dobrin, ipd.).
Do njega so po novem upravičeni: državljani Republike Slovenije s stalnim prebivališčem v Republiki Sloveniji, tujci z dovoljenjem za stalno prebivanje v Republiki Sloveniji in stalnim prebivališčem v Republiki Sloveniji, osebe, ki lahko denarno socialno pomoč in varstveni dodatek uveljavljajo na podlagi mednarodnih aktov, ki obvezujejo Republiko Slovenijo.
Ob tem pa je pogoj za njegovo prejemanje tudi: bivanje v Republiki Sloveniji, da je oseba trajno nezaposljiva ali trajna nezmožna za delo ali starejša od 63 let (ženska) oziroma od 65 let (moški) in ni delovno aktivna in, ne prejema varstvenega dodatka po drugih predpisih, je oseba, upravičena do denarne socialne pomoči oziroma bi bila upravičena do denarne socialne pomoči ali ni upravičena do denarne socialne pomoči, ker z lastnim dohodkom presega mejo preživetja, ne dosega pa cenzusa za varstveni dodatek (cenzus za samsko osebo je 450,54 EUR, če živi s starši pa 363,90 EUR; za dvočlansko družino z dvema odraslima je cenzus 675,82 EUR) in izpolnjuje tudi druge pogoje za ugotavljanje upravičenosti do denarne socialne pomoči.
Od 1. 1. 2012 se torej ta pomoč, glede na to da je zdaj urejena v predpisih s področja socialnega varstva, šteje med sredstva, za katera bo RS lahko uveljavljala omejitev dedovanja v skladu z Zakonom o dedovanju. Pravno podlago za vračilo sredstev predstavlja 128. člen Zakona o dedovanju, ki je sicer v pristojnosti Ministrstva za pravosodje in med drugim govori o dedovanju premoženja osebe, ki je uživala pomoč v skladu s predpisi o socialnem varstvu. Na podlagi tega določila se vračila pomoči s področja socialnega varstva nanašajo na denarno socialno pomoč (redno in izredno), varstveni dodatek po ZSVarPre - sredstva za to se izplačujejo iz državnega proračuna - in na doplačila socialnovarstvenih storitev (doplačila storitev domov za starejše občane in družinskega pomočnika), ki jih za svoje občane, če tega ne zmorejo sami, plačujejo občine, v tem primeru gre za sredstva lokalnih skupnosti.
128. člen Zakona o dedovanju določa, da se premoženje osebe, ki je uživala pomoč v skladu s predpisi o socialnem varstvu, omeji do višine vrednosti prejete pomoči. To ne pomeni samo pri tistih prejemnikih pomoči, ki so pomoč dobivali v času smrti, pač pa pri vseh, ki so kadar koli dobivali takšno pomoč. Zastaralni rok začne teči šele s trenutkom smrti, saj prej ni pogojev za uveljavljanje te terjatve. Država ali občina (dajalka pomoči) uveljavlja pomoč ne glede na to, kako dolgo je prejemnik prejemal pomoč – časovne omejitve za prejemanje pomoči ni.
ZSVarPre pa poleg tega v 53. členu določa naslednje: če je upravičenec do varstvenega dodatka lastnik nepremičnine, se mu z odločbo o upravičenosti do varstvenega dodatka prepove odtujiti in obremeniti nepremičnino, katere lastnik je, v korist Republike Slovenije.
Pa še nekaj informacij o višini varstvenega dodatka:
1. V primeru upravičenosti do denarne socialne pomoči (DSP) ali izpolnjevanju pogojev za DSP: znaša varstveni dodatek 0,56 osnovnega zneska minimalnega dohodka (OZMD) (161,73 EUR), in sicer za: samsko osebo, edino odraslo osebo v družini in odraslo osebo v družini, v kateri njen odrasli družinski član izpolnjuje pogoje iz 49. člena tega zakona in mu pripada nižji minimalni dohodek znaša varstveni dodatek 0,28 osnovnega zneska minimalnega dohodka (80,87 EUR), in sicer za: odraslo osebo v družini, v kateri njen odrasli družinski član izpolnjuje pogoje iz 49. člena tega zakona in mu pripada višji minimalni dohodek ali ima status aktivne osebe.
2. Če samska oseba nima lastnega dohodka, znaša varstveni dodatek 0,56 OZMD.
3. Za samsko osebo, ki ima lastni dohodek, se varstveni dodatek (VD) odmeri v višini razlike med minimalnim dohodkom za VD (1,56 OZMD) in lastnim dohodkom.
4. Za družino se varstveni dodatek odmeri v višini razlike med cenzusom družine za VD in lastnim dohodkom družine, so povedali v službi za odnose z javnostmi na Ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti.