Opero La Bohème Giacoma Puccinija, ki je bil že za časa svojega življenja izjemno popularen skladatelj, so premierno izvedli v Torinu, v gledališču Regio leta 1896. Dirigiral je takrat še mladi Arturo Toscanini. Delo je hipoma osvojilo celotno Italijo in tujino, še istega leta so ga izvedli v gledališču Colón v Buenos Airesu, v ljubljanskem Nemškem gledališču pa že leta 1898.
Navdih za opero je bil roman Prizori iz življenja boemov Henryja Murgerja (libreto sta napisala Giuseppe Giacosa in Luigi Illica), ki je na podlagi lastnih izkušenj revnega pisatelja v Parizu opisal življenje tamkajšnjih umetnikov, polno upov, sanj, veseljačenja, a tudi razočaranj, bridkosti in bolezni. Pucciniji je iz te osnove ustvaril delo, ki je postalo ena najpopularnejših oper na svetu in stalnica v programu vseh opernih gledališč. Pravijo, da je moč La Bohèm v impresivnem prvem vtisu, številnih skritih zakladih, ki jih odkrivamo ob ponovnih poslušanjih, čudovitih in izjemno liričnih melodijah, ki gredo hitro v uho, dramatični, čustveno nabiti zgodbi, ki je življenjska, verjetna ter mešanica veselja in bolečine.
Zgodba je postavljena v Pariz okrog leta 1830. Po francoski revoluciji in vojni so tamkajšnji umetniki izgubili tradicionalno podporo aristokracije in cerkve. Vlogo mecenov prevzema vzpenjajoče se meščanstvo, vendar še nima pravega posluha za umetnost in njene ustvarjalce. Umetniki se počutijo nekako vzvišene in nad postavljenimi družbenimi in moralnimi vrednotami in normami. To izražajo tudi s svojim oblačenjem, načinom govora in odnosom do spolnosti. V bitki za preživetje, ki ga označujeta predvsem idealistično iskanje poti do uspeha in predanost umetnosti in ljubezni, pa si vsakdanje tegobe lajšajo z zabavami.
V takih okoliščinah se spoznata pesnik Rodolfo in šivilja Mimi. Opera La Bohèm je pretresljiva pripoved o njuni strastni ljubezni in brezskrbnem odnosu do življenja, ki pa se izteče v spoznanje, da je vsakdanjost kruta, prihodnost pa negotova. Strast, ljubezen, ljubosumje, upanje se na koncu združijo v bolečini ob neizbežni smrti mlade Mimi.
Operno delo La Bohèm si lahko ogledate v soboto, 5. aprila, ob 19. uri v kinematografih Cineplexx v Kopru, Kranju, Novem mestu, Celju in Mariboru v neposrednem prenosu iz Metropolitanske opere v New Yorku.
Tako boste mogoče postali 15-milijonti gledalec oziroma gledalka, ki prenose iz slovite operne hiše spremlja v živo od leta 2006. Ti zdaj potekajo v več kot 2000 dvoranah v 66 državah sveta.
Tokratna produkcija se lahko pohvali še s podatki, kot je ta, da v njej sodeluje 80 pevcev v zboru, 100 statistov in 35 otrok, ki jih oblači 34 asistentov kostumografa. V prvih dveh dejanjih konzumirajo pravo hrano (kruh, pečenega piščanca in krompir, solato, sokove). Na odru se pojavita konj in mula, med predstavo porabijo okrog sedem kilogramov umetnega snega.
La Bohèm je na programu Metropolitanske opere že 58. sezon, njena ponovitev 5. aprila pa bo že 1.256. Poleg neposrednega prenosa v več kot 2000 dvoran po svetu bo potekal tudi radijski prek Toll Brothers-Metropolitan Opera International Radio Networka; poslušalo ga bo nekaj milijonov ljudi.
Puccinijevi operi La Bohèm bo dirigiral Stefano Ranzani, ki je nastopil v vodilnih opernih hišah, kot so Dunajska državna opera, Teatro alla Scala, Teatro Colón idr. Vlogo mladega pesnika Rodolfa poje italijanski tenorist Vittorio Grigolo (letnik 1977); ob debutu leta 2010 v Covent Gardnu v Londonu so zapisali, da je to eden najbolj fantastičnih debutov, kar jih je bilo slišati zadnje čase v tej sloviti ustanovi. Vlogo Mimi bo pela romunska sopranistka Anita Hartig (letnik 1983). V ostalih vlogah bodo: Susanna Phillips, Massimo Cavalletti, Patrick Carfizzi, Oren Gradus, Donald Maxwell.
Ogled opere v HD sliki na velikem platnu s kristalno jasnim zvokom je posebno doživetje, ki ga ne gre zamuditi.