Sodobna družba se vendarle vse bolj zaveda pomena vključevanja starejših v vse sfere družbenega življenja. Po univerzah po svetu je tako vse več starosti prijaznih univerz, ki spodbujajo vključevanje starejših študentov in raziskovalcev v delo univerze.
Tako so tudi starejši (po navadi so to ljudje, ki so starejši od 55 in 60 let) vključeni v študij, raziskovanje, poučevanje, medgeneracijsko sodelovanje, mreženje znanja ...
Poleg tega so prav oni tisti, ki lahko najbolj avtentično razvijajo intenzivno spoznavanje starosti, staranja in starejših.
Kaj pravzaprav pomeni biti star v sodobni informacijski dobi?
Zrela univerza v Mariboru in Modra fakulteta v Ljubljani
"V tujini možnosti za vključevanje starejših v terciarno izobraževanje razvijajo tako imenovane akademije za gerontologijo v visokem šolstvu, medtem ko se v Sloveniji razvijata dve obliki. Na Filozofski fakulteti mariborske univerze deluje Zrela univerza, na ljubljanski univerzi pa Modra fakulteta, ki je skupnost starejših alumnov. Možnosti je veliko, saj vsaka fakulteta ponuja raznolike programe," sta pojasnili Urša Kapler in Patricija Kavčič ter dodali:
"V letošnjem študijskem letu so na Modri fakulteti v Ljubljani začeli z delovanjem tudi neformalni izobraževalni programi. Fakulteta za šport tako ponuja programe za starejše na področju športa, gibanja in vadbe, Filozofska fakulteta programe s področja literature, filozofije, jezikov, geografije, umetnostne zgodovine …
Poleg vključevanja starejših študentov pa se razvija tudi povezovanje starejših zaposlenih na univerzi, ki se povezujejo v skupnost, imenovano Srebrna katedra."
Priložnosti za inkluzivnost so klubi alumnov in neformalni programi
Kot pojasnjujeta Urša Kapler in Patricija Kavčič, je poudarek na inkluzivnosti, medgeneracijskosti, pretoku znanja in razmisleku o vrstah znanja, ki se oblikujejo v starosti. Kaj sploh je aktivna modrost? In kako vključevati starejše v terciarno izobraževanje?
"Inkluzivnost se dogaja na različnih ravneh in z različnimi povezavami. Na primer na ravni neformalnih programov in na ravni formalnih študijskih programov. Neformalne programe poznamo tudi v Sloveniji, in sicer kot tečaje in študijske krožke za starejše. Pri vključevanju v formalne študijske programe pa v Sloveniji poznamo le možnosti, ki so enake za vse odrasle - izredni študij.
V tujini pa poznajo tudi možnost, da se starejši vpišejo zgolj k posameznim predmetom, torej ne v celoten študijski program, temveč k predmetom, ki so po vsebinah zanimivi za starejše," razkrivata sogovornici.
Če se torej na Univerzi v Ljubljani inkluzivnost uresničuje na posameznih fakultetah predvsem prek klubov alumnov in neformalnih programov, imajo v tujini poleg skupnih programov tudi medgeneracijsko raziskovanje ter skupno bivanje starejših in študentov v tako imenovanih inkluzivnih kampusih.
Zakaj se v zrelih letih vrniti na univerzo?
"Starost je lahko dolgo obdobje in ljudje imamo vedno možnosti, da razvijamo nova znanja. Vitalno staranje starejšim omogoča, da so dejavni, se lotevajo novega študija ter se usposabljajo za nove smeri v svoji karieri, če to želijo," odgovarjata Urša Kapler in Patricija Kavčič.
Starosti prijazna univerza torej podpira profesionalni razvoj tistih starejših, ki si želijo razviti drugo kariero. Mnogi starejši pa se vključujejo v izobraževanje v zrelih letih tudi zato, ker želijo spoznati nove ideje in nova področja z zanesljivimi učitelji ter kritično premisliti vse, kar jim je v sodobni družbi ponujeno.
"Starosti prijazna univerza spodbuja javni diskurz o staranju ter povečuje razumevanje podaljševanja življenja, zdravega staranja in bogastva, ki ga staranje prinaša družbi. Dejavnost in socialna povezanost sta namreč temelj za psihično, telesno in socialno blagostanje v poznejših letih," zaključujeta sogovornici.
.jpg)