V zavodu OPRO leto 2022 zaključujejo s predavanjem o časopisnih podobah starosti v Sloveniji z naslovom "Odrinjeni od družbe, odrinjeni od medijev. In obratno.", ki bo potekalo v četrtek, 8. decembra, ob 17:00 v Knjižnici Otona Župančiča.
Najnovejša raziskava o podobah starosti v Sloveniji
Na predavanju bo sociolog dr. Otto Gerdina povzel najpomembnejše ugotovitve najnovejše raziskave o podobah starosti v Sloveniji, ki temelji na 3800 časopisnih prispevkih o starosti, staranju in o starih ljudeh, ki so bili objavljeni v Delu, Večeru in v Slovenskih novicah v letih 2004, 2008, 2011, 2014 in 2018.
Ta med drugim kaže, da se podobe starosti in starih ljudi v časopisih še vedno pogosto povezujejo s tradicionalnim pogledom na staranje, ki stare ljudi prikazuje kot breme ali krhki člen, ki ničesar ne prispeva k družbi. S promoviranjem normativnih standardov o staranju, ter s homogenizacijo in z drugačenjem vseh, ki ne sledijo idealom produktivnosti, učinkovitosti in neodvisnosti, stare ljudi neredko odrivajo na družbeno obrobje.
Stare odrivajo na družbeno obrobje
Izsledki raziskave kažejo, da medijske podobe v veliki meri določajo in oblikujejo dominantne družbene skupine, s čimer si prizadevajo za svoje družbene koristi. Pri podobah starosti se zatekajo k normalizaciji, enačenju in k drugačenju, s katerimi slovenski tiskani medij krepijo privilegiran položaj srednjih let. Z normalizacijo, torej s promoviranjem normativnih standardov o staranju, ter s homogenizacijo in z drugačenjem vseh, ki tem standardom ne sledijo, stare odrivajo na družbeno obrobje.
Analizirani časopisni prispevki prav tako redko upoštevajo, da biološke, družbene in psihološke težave starih niso le posledica kronološke starosti, ampak nanje močno vpliva vrsta dejavnikov skozi vse posameznikovo življenje, že od samega rojstva naprej. Neupoštevanje celotnega življenja pomeni obravnavo samo v starosti očitnih težav, česar posledica so tako imenovani kozmetični popravki, zakrita pa ostaja sistemska narava težav, katere upoštevanje bi edino lahko radikalno izboljšalo življenje za vse.
Raziskava nadalje opozarja, da je prikazovanje vzrokov za težave starih ljudi omejeno, ponujene rešitve pa so večinoma kratkoročne, največkrat v obliki enkratnih pomoči ali prostovoljstva, torej nesistemske in prepuščene solidarnosti posameznikov, kar veliko ljudi vidi kot zavestno neoliberalno urejanje za kapital nezanimivih zadev.
»S predavanjem želim opozoriti, da se podobe starosti in starih ljudi v slovenskih časopisih še vedno pogosto povezujejo s tradicionalnim pogledom na staranje, ki stare ljudi prikazuje kot breme ali krhki člen, ki ničesar ne prispeva k družbi. S promoviranjem normativnih standardov o staranju, ter s homogenizacijo in z drugačenjem vseh, ki ne sledijo idealom produktivnosti, učinkovitosti in neodvisnosti, stare ljudi neredko odrivajo na družbeno obrobje,« je zapisal sociolog dr. Otto Gerdina.