Skrivnost debelosti: Kako maščobne celice "ugrabijo" naše telo

Rak nas pretrese, ampak je ozdravljiv in lahko ga preprečimo. Ko se zoper nas zarotijo maščobne celice, se dogaja podobno, uničujočega učinka, ki ga imajo na naše telo, pa dolgo ne opazimo.

Upočasnitev metabolizma
Britanski znanstveniki so dokazali, da bolj debeli, kot smo, težje shujšamo. Proučevali so termo genezo, proces, s katerim naše telo shranjuje in sprošča energijo v maščobnih celicah, ter ugotovili, da je ta pri debelih ljudeh upočasnjena. Namesto, da bi termo geneza »delala« za nas in skrbela za to, da na primer pokurimo več energije, ko smo na mrazu ali v velikih fizičnih naporih, jo maščevje obrne proti nam. Stanje bi lahko primerjali z zimskim spanjem medveda, ko se vsi procesi maksimalno upočasnijo. Debelost pa ne »potegne ročne zavore« samo pri metabolizmu, pač pa povzroči razdejanje tudi drugje v telesu.

Slabitev miselnih sposobnosti
Zdrav duh v zdravem telesu je pregovor, ki je še kako na mestu. Velja pa tudi obratno: ko se redimo, naši možgani trpijo. Študije so pokazale, da debelost in fizična neaktivnost v srednjih letih vodita v zmanjševanje spomina, branja, pisanja, pozornosti, sposobnosti načrtovanja v starosti. Kar je samo korak do demence.

Možgani postanejo hrana
Sliši se precej grozljivo, ampak je res. Debelost na svoj »jedilnik« uvrsti naše možgane. Raziskave so pokazale, da maščevje vpliva na celice imunskega sistema: makrofage. Njihovo delovanje postane upočasnjeno in namesto, da bi opravljali svojo nalogo – uničevali sovražne mikrobe, začnejo uničevati lastne celice. Če proces poteka v možganih, jo »skupijo« nevroni. Debelost dobesedno povzroči njihovo odmiranje.

Maščevje postane »živo«
Debelost je neprijetna sama po sebi, prav tako tudi stres. Če se oboje združi, so posledice dvojne. Več kilogramov kot imamo preveč, več mehanizmov maščobne celice uporabijo, da bi se ohranile pri življenju. Maščevje »postane živo« in se začne obnašati kot organ. Hujšanje postaja vse težje, stres zaradi neuspeha pa vse večji. Dokazano je, da sta kronični stres in debelost neposredno povezana. Kronični stres spodbuja izločanje beta tropina, ta pa aktivira gen, ki spodbudi rast maščobnih celic. Začne se začaran krog. Bolj, kot se trudimo shujšati, manj nam uspeva in pod večjim stresom smo. Kilogrami gredo gor, namesto, da bi šli dol.

Na srečo obstaja nekaj preprostih rešitev. Prva in najlažja je, da se pretirano ne zredimo. Telesna teža 70 kilogramov pri višini 170 centimetrov je še v mejah normale, telesna teža 80 kilogramov pa ne več. Vmes je deset kilogramov, ki jih ne pridobimo iz danes na jutri. Časa za zgodnje ukrepanje je torej dovolj. Druga možnost je hujšanje. Sodobne smernice priporočajo, da se ga ne lotevamo več z dietami in stradanjem, pač pa s tem, da spremenimo hrano, ki jo uživamo. Črtamo predelano hrano in pijemo vodo namesto sladkih pijač. V hladnih dneh teknejo tudi čaji. Raven energije se dvigne, za gibanje pa nismo več preutrujeni. In ne pozabimo: za debelost velja podobno, kot za raka. Če ukrepamo pravi čas, je možnost ozdravitve velika. Če se je lotimo s preventivo, pa do nje sploh ne pride.