Po statističnih podatkih se življenjska doba zvišuje, posledica daljšega življenja pa so tudi bolezni, ki jih prinaša starost. V Evropi za rakom vsako leto zboli več kot tri milijone prebivalcev. V minulem letu je v Sloveniji zbolelo več kot 14.000 ljudi, več kot polovica pa za enim izmed petih najpogostejših rakov – za kožnim, rakom debelega črevesa in danke, prostate, rak na dojkah in pljučih. Po navedbah Onkološkega inštituta Ljubljana obstajajo številni različni tipi raka. Kakor še navajajo, ločimo štiri široke kategorije raka. To so karcinomi, ki so maligni tumorji in zrastejo iz celic vrhnjice, ki gradijo večino telesnih organov. V kategorijo karcinomov uvrščamo okrog 80 odstotkov vseh rakov. Sarkomi so maligni tumorji, ki zrastejo iz celic opornih tkiv in se pojavljajo zlasti v vezivu, maščevju, kosteh in hrustancu. Levkemije so rakaste bolezni krvi in krvotvornih organov. V nasprotju z večino drugih rakov se navadno ne pojavljajo v obliki bul ali zatrdlin. Limfomi so rakaste bolezni limfatičnega sistema, ki ga v telesu tvori omrežje mezgovnic in bezgavk. Limfatični sistem deluje kot nekakšen filter, ki preprečuje, da bi telesu nevarne snovi vdrle v krvni obtok.
Sami poskrbimo za svoje zdravje tudi preko presejalnih programov Dora, Zora, Svit
V Sloveniji ne zaostajamo za drugimi državami glede preventive in smernic za zdravo življenje. Tako začetki programa CINDI segajo v Sloveniji v leto 1989, ko je bil oblikovan nacionalni program aktivnosti. Poslanstvo programa CINDI Slovenija, kakor so zapisali za javnost, je prispevati k ohranitvi in krepitvi zdravja in kakovosti življenja slovenskega prebivalstva. Prizadeva si zmanjšati smrtnost, obolevnost in umrljivost zaradi kroničnih nenalezljivih bolezni: bolezni srca in ožilja, raka, kroničnih bolezni dihal, poškodb, sladkorne bolezni in duševnih motenj in zmanjšati dejavnike tveganja za nastanek kroničnih nenalezljivih bolezni: zvišan krvni tlak, zvišan holesterol v krvi, zvišan krvni sladkor, čezmerna telesna teža, nezadostna telesna dejavnost, tvegano pitje alkoholnih pijač, kajenje in duševni stres. Aktivnosti so usmerjene predvsem v izobraževanje, ozaveščanje in svetovanje v zvezi z zdravim načinom življenja ter v aktivno pomoč posameznikom pri ohranjanju zdravega načina življenja ali pri spremembi tveganih življenjskih navad.
Zato je prav, da tudi sami ne sedimo križem rok, ampak se najdemo v ponujenih programih in poskrbimo za svoje zdravje. Ne le to, v Sloveniji delujejo trije presejalni programi - Dora, za zgodnje odkrivanje raka dojke, Zora, zgodnje odkrivanje predrakavih sprememb materničnega vratu in Svit, zgodnje odkrivanje predrakavih sprememb in zgodnejših oblik raka na debelem črevesu in danki, ki so brezplačni za vse državljane, ki imajo urejeno obvezno zdravstveno zavarovanje. Osnovni namen teh programov je zmanjšati umrljivost zaradi raka, vendar odzivnost še vedno ni takšna, kakršno bi si želeli. Kakor je dejal vodja državnega presejalnega programa za raka dojk Dora mag. Maksimiljan Kadivec je sedaj v ta program vključenih 55 odstotkov žensk, odzivnost pa je 80 odstotna. Po njegovih besedah odkrijejo dve tretjini rakov dojk v omejeni obliki bolezni, tretjina odkritih rakov pa je manjših od centimetra. Ti kazalniki naj bi napovedovali učinkovitost programa in dosego cilja, zmanjšanje umrljivosti žensk zaradi raka dojk. Vodja državnega programa zgodnjega odkrivanje predrakavih sprememb materničnega vratu Zora dr. Maja Primic Žakelj je dejala, da so v letu 2014 zabeležili najmanj raka materničnega vratu v zadnjih 60 letih, zbolelo je 105 žensk. Ko so leta 2003 uvedli program Zora, so zabeležili 211 obolelih žensk. Po njenih besedah se v zadnjih letih udeležuje pregledov preko programa nekaj več kot 70 odstotkov žensk med 20 in 64 letom starosti. Večina žensk, ki zboli za rakom materničnega vratu, se ne udeležuje redno programa Zora. Neodzivnice praviloma zbolijo za razširjeno ali razsejano obliko raka, pri katerem je napoved izida bolezni slabša, največ neodzivnih je v statostni skupini med 50 in 64 letom starosti in to na območju vzhodne Slovenije. Vodja državnega programa presejanja in zgodnjega odkrivanja raka na debelem črevesu in danki Programa Svit dr. Jožica Maučec Zakotnik navaja, da so v času izvajanja programa odkrili že skoraj 1.900 rakov na debelem črevesu in danki in več kot 15.000 predrakavih sprememb, ki so bile tudi odstranjene. V letu 2010 je bilo število novih rakov na debelem črevesu in danki po njenih besedah najvišje, kar 1724, v 2012 pa se je številka znižala na 1530. Kakor še navaja, je breme raka debelega črevesa in danke večje pri moških, ki so tudi manj odzivni, kakor ženske.
Zveza slovenskih društev za boj proti raku in 11 regijskih društev
Zveza slovenskih društev za boj proti raku bo 6. aprila obeležila 32 let delovanja, nasledila pa je Društvo za boj proti raku, ki je bilo 6. aprila 1970 ustanovljeno na pobudo dolgoletne direktorice Onkološkeg inštituta Ljubljana dr. Božene Ravnihar. Sedanja predsednica Primic Žakljeva je med drugim zapisala, da je njihovo osnovno poslanstvo skupaj z regijskimi društvi prispevati k ustvarjanju take slovenske družbe, v kateri ne bo nihče zbolel ali umrl za rakom zaradi lastne nevednosti ali zaradi brezbrižnosti države. „Po današnjem znanju ocenjujemo, da je z ukrepi primarne in sekundarne preventive mogoče zmanjšati incidenco raka za 30 do 50 odstotkov. Dokazano je, da ogroženost z rakom vpliva življenjski slog, kakor so razvade, način prehranjevanja in telesna dejavnost, svoje delež pa seveda prispeva tudi izpostavljenost nevarnostim dejavnikom iz okolja,“ je še izpostavila. V letošnjem letu se bodo trudili na področju preprečevanja zasvojenosti in promocije zdravega življenjskega sloga med otroki in mladostniki v osnovnih šolah. Kajenju strokovnjaki pripisujejo okrog 20 odstotkov smrti za rakom in je ena najbolj razširjenih razvad, po cigaretah posegajo že zelo mladi, tudi osnovnošolci in osnovnošolke. Program ABC o HPV za zdravo spolnost, kjer navajajo, da je Slovenija ena prvih evropskih držav, ki je deklicam v 6. razredu osnovne šole omogočila brezplačno cepljenje proti okužbam s humanimi papilomskimi virusi, s čimer prispeva k preprečevanju raka materničnega vratu. Sicer je precepljenost povprečno majhna, zato je potrebna predvsem pravilna informiranost deklic in njihovih staršev. Vsi trije presejalni programi Dora, Zora in Svit so namenjeni spodbujanju prebivalstva k zgodnjemu seznanjanju s prvimi znaki bolezni, njihov cilj pa je zmanjšati zbolevnost in umrljivost za rakom za 15 odstotkov. Pri osveščanju laične javnosti naj bi imeli zelo pomembno vlogo zdravstveni delavci, zato si v Zvezi prizadevajo za dodatno izobraževanje družinskih zdravnikov, pa tudi ostalih zdravstvenih delavcev, da znanje prenašajo pacientom.
Pomembno vlogo v okolju imajo tudi regijska društva, ki so podaljšana roka Zveze - Posavsko in obsoteljsko društvo za boj proti raku, Društvo za boj proti raku regije Celje, Obalno društvo za boj proti raku, Gorenjsko društvo za boj proti raku, Ljubljansko društvo za boj proti raku, Društvo za boj proti raku Štajerske-Maribor, Pomursko društvo za boj proti raku Murska Sobota, Društvo ko-RAK.si, Dolenjsko društvo za boj proti raku, Društvo za boj proti raku Velenje. Z raznimi akcijami, predavanji, s predstavitvenimi modeli in gradivom skozi vse leto osveščajo prebivalce in jih na poseben način nagovarjajo, da rak tema ni tabu, ni tisti nepremagljivi strah, ki se ga je potrebno izogniti v velikem loku, ampak se je potrebno soočiti tako z njim, kakor z morebitno boleznijo.
Bolezen ni sramota, rak prav tako ne, je temna senca našega vsakdana in preži na nas lahko v vsakem trenutku, nihče nanj ni imun, zato je pomembno, da imamo v sebi toliko egoizma, da se znamo postaviti na prvo mesto pred vsemi drugimi vplivi kot so stres, uživanja preobilnih obrokov hrane, poseganja po raznih substancah, kamor spada tudi prekomerno uživanje alkohola, nenadzorovano hrepenenje po materialnih dobrinah, pregorelost v vsakdanjem hitenju, ko smo razpeti med službo, družino in drugimi aktivnostmi. Tako si največkrat ne znamo vzeti čas za sprostitev, za druženje, za sprehod v naravo in za enostavno uživanje v vsakem trenutku življenja. Vse preveč je sloves, ki nam težko sedejo, nas sicer opomnijo, da je življenje minljivo, vendar največkrat ne ustavijo našega tempa in izgovorov, kako ne moremo dohitevati nisi samega sebe, kako nimamo časa in kaj vse še moramo postoriti za jutri. Tako se zgodi, da pozabimo živeti danes, ki je tukaj in je zdaj in čaka, da nas objame v vsej svoji zadovoljnosti in radodarnosti, če jo znamo prepoznati. Novinar Matjaž Tanko, ki je zgubil bitko z rakom, je zapisal: „Vse je treba deliti v življenju, od veselja do žalosti, od solz do smeha, od iskanja do najdenja, od vzponov do padcev, od porazov do zmag. Deliti je treba tudi ljubezen … in na koncu tudi življenje.“