»
SHARE je največja vseevropska raziskava o zdravju, procesu staranja in upokojevanju v Evropi. Od leta 2004 je v njej sodelovalo že več kot 123.000 posameznikov in opravljenih je bilo okoli 293.000 intervjujev v več kot 20 evropskih državah in Izraelu. Podatki, zbrani z raziskavo, znanstvenikom omogočajo, da opazujejo, kako staranje ter spremembe v družbi vplivajo na življenje starejših od 50 let.
Cilj raziskave SHARE je dvigniti kakovost življenja starejših, zato iščemo ključne dogodke v življenjih posameznikov in ugotavljamo, kako zdravstveni, ekonomski, demografski in socialni dejavniki vplivajo na življenje ljudi. V ta namen raziskava obravnava različne teme, kot so družina, prijatelji, zaposlitveni status in zdravje.
Izsledki raziskave so pomembna znanstvena podlaga za sprejem novih politik, ki bodo prispevale k ustvarjanju boljšega zdravstvenega, socialnega in ekonomskega položaja starejših ter boljši kakovosti življenja starejših,« je pojasnila operativni vodja raziskave SHARE v Sloveniji
Sonja Uršič.
Raziskava SHARE je longitudinalna in panelna, kar pomeni, da že od leta 2004 približno vsaki dve leti v njej sodeluje velika skupina ljudi iz cele Evrope. Prav dejstvo, da vsaki dve leti sodelujejo isti ljudje, je izjemnega pomena, saj le tako lahko opazujejo, kako spremembe v družbi in staranje vplivajo na posameznike in družine. Ugotavljajo lahko, na primer, kako socialna reforma oz. spremembe v zvezi s socialnimi podporami in varstvenim dodatkom ali pokojninska reforma vplivajo na življenje starejših v Sloveniji. Nadalje, ugotavljajo lahko, na primer, kako prisotnost kroničnih bolezni ali odsotnost fizične aktivnosti vpliva na pojav depresije pri posamezniku.
»
Prvi val raziskave SHARE se je izvedel v letu 2004. V njem je sodelovalo 11 držav. Od takrat število vključenih držav postopno narašča. Slovenija je v raziskavo vstopila v 4. valu, to je v letu 2011. V letu 2017 se bo izvedel 7. val raziskave, ki bo prvič zajel vse države članice EU,« je še pojasnila Uršičeva.
Zelo pomemben vidik raziskave SHARE je njena interdisciplinarnost – to pomeni, da lahko spremljamo procese staranja na vseh pomembnih življenjskih področjih: zdravstvenem, socialno-ekonomskem ter tudi v družinskih in socialnih omrežjih posameznikov.
»
SHARE je mednarodna raziskava, v kateri danes sodeluje že več kot 20 evropskih držav in Izrael. Od leta 2004 je v raziskavi SHARE sodelovalo že več kot 123.000 posameznikov in opravljenih je bilo okoli 293.000 intervjujev v več kot 20 evropskih državah in Izraelu. Mednarodni značaj raziskave znanstvenikom omogoča, da lahko primerjajo kakovost življenja starejših v državah z različnimi zdravstvenimi, socialnimi in pokojninskimi sistemi, kar je pomembna prednost te raziskave,« še dodaja Uršičeva.
V okviru 16. festivala za tretje življenjsko obdobje (ki je potekalo letošnjega septembra v Cankarjevem domu v Ljubljani) so predstavili podatke 5. vala raziskave SHARE, ki nudi vpogled v kakovost življenja starejših v Evropi z zdravstvenega, socialnega in ekonomskega vidika.
Nekaj ključnih ugotovitev za Slovenijo so predstavili
dr. Boris Majcen, direktor Inštituta za ekonomska raziskovanja in nacionalni koordinator raziskave SHARE v Sloveniji,
dr. Andrej Srakar, znanstveni sodelavec raziskave SHARE in mag. Sonja Uršič, operativni vodja raziskave SHARE v Sloveniji.
Pri nas so starejši bolj zdravi
Na področju zdravja podatki kažejo, da so starejši v Sloveniji nekoliko bolj zdravi kot v povprečju v državah, vključenih v raziskavo (Avstrija, Belgija, Švica, Češka, Nemčija, Danska, Španija, Estonija, Francija, Izrael, Italija, Luksemburg, Nizozemska, Švedska in Slovenija). V Sloveniji boleha za dvema ali več kroničnimi boleznimi 45 % oseb, starostih 50 let in več, kar nas uvršča med države z manjšim deležem takšnih oseb (npr. Avstrija, Italija in Danska). Omejitve pri opravljanju temeljih dnevnih opravil, kot so kopanje, oblačenje, hranjenje, ipd. ima približno vsak 10 Slovenec v starosti 50 let in več, 15 % pa jih ima omejitve pri opravljanju podpornih dnevnih opravil (priprava hrane, pranje perila, prevozi, ipd.), kar Slovenijo ponovno uvršča bolje od povprečja opazovanih držav. Z vidika dostopnosti zdravstvenih storitev je delež oseb v starosti 50 let in več, ki so se morale zaradi stroškov odpovedati obiska pri zdravniku, v Sloveniji relativno nizek (1,2 %; povprečje vseh držav je 4,9 %). Več je starejših, ki zaradi potrebe po znižanju stroškov niso obiskali zobozdravnika (4,9 % oz. 39 000 oseb), a tudi ta odstotek je nižji od povprečja držav, vključenih v raziskavo (9,9 %).
Medgeneracijska solidarnost je intenzivna
Na področju medgeneracijske solidarnosti je Slovenija bližje južnoevropskim državam, kjer je izmenjava medgeneracijske solidarnosti nekoliko manj razširjena kot v vzhodnoevropskih in skandinavskih državah, je pa bolj intenzivna. Raziskava kaže, da v vseh državah starejši nudijo več socialne (in finančne) opore, kot jo prejmejo. V Sloveniji redno ali občasno nudi osebno ali praktično pomoč osebi zunaj gospodinjstva (pri čemer skrb za vnuke ni vključena) 17 % žensk in 10 % moških, starih 50 let in več. Takšno pomoč od osebe, ki živi izven gospodinjstva, prijatelja ali soseda na drugi strani prejme 14 % žensk in 8 % moških v tej starostni skupini. Z vidika dolgotrajne oskrbe je zanimiv podatek, koliko oseb prejema tovrstno pomoč redno (skoraj dnevno). Podatki raziskave SHARE kažejo, da v Sloveniji redno prejema osebno ali praktično pomoč od osebe zunaj gospodinjstva 5,5 % oseb, starih 50 let in več, kar dvakrat več (12 %) pa jih prejema pomoč pri osebni negi od osebe, ki živi v skupnem gospodinjstvu (običajno pomoč partnerja). Rezultati potrjujejo ugotovitve drugih slovenskih in mednarodnih raziskav, da je neformalna oskrba zelo pomemben element dolgotrajne oskrbe.
Mnogi starejši so pri nas zelo revni
Na področju ekonomske blaginje starejših je Slovenija podobna Estoniji in Italiji, kjer več kot polovica oseb (57 % v Sloveniji), starih 50 let in več, s svojim mesečnim dohodkom shaja skozi mesec z nekaj težavami ali zelo težko. V državah Severne in Zahodne Evrope je delež takšnih oseb precej nižji (med 10 % in 30 % odstotki). Materialno precej slabše shajajo gospodinjstva, v katerih noben član ni delovno aktiven ter samska gospodinjstva.
Vse večji problem je demenca
Vedno večji problem sodobne družbe postaja demenca, saj število pacientov zaradi staranja prebivalstva narašča. Doslej opravljene ocene so v Sloveniji število obolelih ocenile na več kot 32 000, za njih pa naj bi skrbelo približno 100 000 svojcev, zdravstvenih in socialnih delavcev ter drugih oseb. V modelu, ki smo ga v ta namen pripravili na Inštitutu za ekonomska raziskovanja z metodologijo diskriminantne analize, smo v populaciji, stari 50 let in več, število ogroženih z demenco ocenili na okoli 60 000 ljudi (8,43 % vse takšne populacije), od katerih je okoli 18 000 dejansko dementnih, ostali pa živijo v precejšnjem tveganju demence. V populaciji, stari 65 let in več, pa smo število ogroženih z demenco ocenili na okoli 32 000 ljudi (9,30 % vse takšne populacije), od katerih je okoli 15 000 dejansko dementnih, ostali živijo v precejšnjem tveganju demence. Slednje številke potrjujejo dosedanje ocene o številu obolelih in obenem kažejo, da je lahko ocena števila oseb, ki živijo v resnem tveganju demence, še višja.
Še več zanimivih podatkov boste našli tukaj in tukaj.