Prav to raziskuje nevroznanstvenica Emily Rogalski z Univerze v Chicagu, ki preučuje ljudi z izjemno ohranjenimi miselnimi sposobnostmi. Njene ugotovitve razkrivajo zanimive razlike v njihovih možganih, pa tudi pomen življenjskih navad, ki jih lahko vključimo v svoj vsakdan.
Kdo so ljudje, ki imajo pri 80. letih spomin kot pri 50.?
Znanstveniki zanje uporabljajo izraz superagers. Gre za ljudi, starejše od 80 let, katerih spomin je vsaj tako dober kot pri posameznikih v petdesetih ali šestdesetih letih. Tudi njihove druge miselne sposobnosti, kot so pozornost, govor in načrtovanje, morajo biti vsaj na ravni, ki je običajna za njihovo starost.
Rogalski, ki vodi raziskovalni program SuperAging, pojasnjuje, da skoraj vsakdo pozna kakšnega takšnega človeka. Morda je to sorodnik, sosed ali prijatelj, za katerega bi težko verjeli, da je že dopolnil devetdeset let, saj je še vedno miselno izjemno živahen.
Pri teh posameznikih ne gre zgolj za odsotnost demence, temveč za nadpovprečno dobro ohranjen spomin v primerjavi z njihovimi vrstniki.
Preberite tudi: So vaši možgani mlajši ali starejši od vaše biološke starosti? Preverite znake
Njihovi možgani se starajo drugače
Raziskave so pokazale, da imajo ljudje z izjemnim spominom nekatere posebnosti v zgradbi možganov.
Njihova možganska skorja, zlasti predeli, povezani s spominom in drugimi miselnimi procesi, je pogosto bolje ohranjena kot pri vrstnikih. Raziskovalci so opazili tudi razlike v hipokampusu, delu možganov, ki ima ključno vlogo pri oblikovanju novih spominov. Še posebej zanimivo je, da lahko nekateri ohranijo odličen spomin kljub določenim spremembam v možganih, ki jih povezujemo z Alzheimerjevo boleznijo.
To odpira pomembno vprašanje: zakaj nekateri možgani kljub staranju in celo bolezenskim spremembam še naprej delujejo tako dobro?
Ena od možnih razlag je večja odpornost možganov oziroma sposobnost ohranjanja miselnih funkcij kljub spremembam, ki jih prinaša starost. Raziskovalci še ugotavljajo, kateri biološki dejavniki prispevajo k tej odpornosti in ali lahko nanje vplivamo.
Najbolj presenetljiva skupna značilnost niso križanke
Ko pomislimo na ljudi, ki ohranijo izjemen spomin, si pogosto predstavljamo posameznike, ki vsak dan rešujejo križanke, berejo zahtevne knjige ali se držijo posebnega prehranskega režima.
Toda raziskave Rogalski in njenih sodelavcev kažejo, da ljudje z izjemnim spominom nimajo enotnega življenjskega sloga. Njihove prehranjevalne navade, telesna dejavnost in vsakodnevne rutine se lahko precej razlikujejo.
Kljub temu so raziskovalci odkrili zanimivo skupno značilnost: ti posamezniki pogosto poročajo o kakovostnih in tesnih odnosih z drugimi ljudmi. To ne pomeni, da so vsi izrazito družabni ali da imajo veliko prijateljev. Pomembnejša je lahko kakovost odnosov – občutek bližine, zaupanja in povezanosti.
Pogovori, skupne dejavnosti in druženje od možganov zahtevajo precej več, kot se morda zavedamo. Med pogovorom moramo poslušati, razumeti povedano, priklicati informacije, se odzivati in prepoznavati čustva sogovornika.
Vendar raziskovalci še ne morejo z gotovostjo trditi, da so prav kakovostni odnosi vzrok za izjemen spomin. Mogoče je tudi, da ljudje z bolje ohranjenimi miselnimi sposobnostmi lažje vzdržujejo družabno življenje. Kljub temu širše raziskave potrjujejo, da sta socialna izolacija in osamljenost povezani z večjim tveganjem za kognitivni upad.
Preberite tudi: Zakaj nekateri doživijo 100 let in več? Kako se organizem stoletnikov razlikuje od ostalih?
Možgani potrebujejo nove izzive
Za ohranjanje miselnih sposobnosti je pomembno, da možganov ne prepustimo zgolj ustaljeni rutini. Ko se učimo novega jezika, glasbila ali spretnosti, moramo biti pozorni, si zapomniti nove informacije in jih povezovati z že obstoječim znanjem.
Pri tem ni nujno, da izberemo zahtevno dejavnost. Lahko se naučimo uporabljati novo tehnologijo, preizkusimo drugačen način ustvarjanja, se vključimo v tečaj ali se lotimo hobija, ki nas že dolgo zanima. Pomembno je predvsem, da dejavnost predstavlja določen izziv in da nas dovolj veseli, da pri njej vztrajamo.
Reševanje križank je lahko prijetna miselna dejavnost, vendar samo po sebi še ne zagotavlja, da bomo ohranili dober spomin. Prav tako ni dokazano, da bi lahko z eno samo vrsto miselnih vaj preprečili demenco.
Gibanje je pomembno tudi za možgane
Med najbolje raziskanimi dejavniki, ki prispevajo k zdravemu staranju možganov, je redna telesna dejavnost. Gibanje pomaga ohranjati zdravje srca in ožilja, uravnavati krvni tlak ter izboljševati presnovno zdravje. Vse to je pomembno tudi za možgane, saj potrebujejo stalno oskrbo s kisikom in hranili.
Za koristne učinke ni nujno, da se ukvarjamo z intenzivnim športom. Hitra hoja, plavanje, kolesarjenje ali ples so primeri dejavnosti, ki jih lahko prilagodimo svojim sposobnostim.
Še posebej zanimiv je ples, saj združuje gibanje, pomnjenje zaporedja korakov, usklajevanje gibov in pogosto tudi druženje. Tako hkrati vključuje več dejavnosti, ki so pomembne za zdravo staranje.
Ne pozabite na sluh, spanec in krvni tlak
Pri ohranjanju spomina imajo pomembno vlogo tudi dejavniki, na katere pogosto ne pomislimo. Eden od njih je sluh. Če človek slabše sliši, težje sodeluje v pogovorih, zaradi česar se lahko začne umikati iz družbe. Izguba sluha je obenem povezana z večjim tveganjem za demenco, zato je pomembno, da težave pravočasno prepoznamo in ustrezno obravnavamo.
Pomemben je tudi spanec. Med spanjem potekajo procesi, ki sodelujejo pri utrjevanju spominov in normalnem delovanju možganov. Dolgotrajne motnje spanja lahko negativno vplivajo na pozornost in pomnjenje.
Prav tako ne gre zanemariti visokega krvnega tlaka, sladkorne bolezni, kajenja in povišanega holesterola. Ti dejavniki lahko vplivajo na zdravje žil in povečujejo tveganje za poznejše težave z miselnimi sposobnostmi.
Skrb za zdravje možganov je zato tesno povezana s skrbjo za zdravje celotnega telesa.
Preberite tudi: 6 navad, ki povečujejo tveganje za demenco in Alzheimerjevo bolezen
Ali lahko vsakdo pri 90 letih ohrani izjemen spomin?
Znanstveniki za zdaj še ne vedo, zakaj nekateri ljudje ohranijo tako izjemne spominske sposobnosti. Verjetno gre za preplet genetike, bioloških posebnosti možganov, življenjskih izkušenj in vsakodnevnih navad.
Pomembno je tudi razumeti, da ljudje z izjemnim spominom niso nujno vse življenje živeli po pravilih, ki jih danes povezujemo z zdravim življenjskim slogom. Prav raznolikost njihovih življenj raziskovalcem kaže, kako zapleteno je staranje možganov.
Zato ni mogoče obljubiti, da bomo z določeno prehrano, vsakodnevnimi križankami ali rednim druženjem postali eden izmed njih. Vendar to ne pomeni, da na zdravje svojih možganov nimamo vpliva.
Ohranjanje socialnih stikov, učenje novih stvari, redno gibanje, kakovosten spanec in skrb za zdravje srca ter ožilja so smiselni koraki v vseh življenjskih obdobjih.
Raziskave ljudi z izjemnim spominom nas tako spominjajo na nekaj pomembnega: staranje ne poteka pri vseh enako. Čeprav ne moremo nadzorovati vseh sprememb v možganih, lahko veliko naredimo za to, da čim dlje ohranimo dejavno, povezano in miselno bogato življenje.