Nedavni dogodki, ko so dva dečka odvzeli starim staršem in ju namestili v rejniško družino, so razdelili javnost. Nekateri so mnenja, da se je starim staršem in vnukom zgodila velika krivica, spet drugi verjamejo, da je Center za socialno delo imel razlog za to dejanje.
Otroka, stara tri in pet let, sta bila po smrti njune matere pri starih starših na Koroškem. A Center za socialno delo Velenje je otroka prejšnji teden odvzelo starim staršem in ju dalo v rejniško družino. S tem pa so sprožili zelo oster odziv javnosti in tudi nekaterih medijev.
Sprva smo lahko brali, da sta bila vnuka odvzeta zaradi starosti starih staršev in prostorske stiske, kasneje pa so s CSD-ja sporočili, da temu ni tako. Otroka so odpeljali v rejniško družino zaradi nesodelovanja starih staršev.
Primer je že v prejšnjem tednu preučilo tudi Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti. Ministrica dr. Anja Kopač Mrak je v sporočilu za javnost povedala, da je »ključno vodilo ministrstva in tudi vseh državnih organov pri svojem delovanju izključno korist otroka. Če otroci iz kakršnih koli razlogov ne morejo živeti s svojimi starši, center za socialno delo otrokom poišče najprimernejšo namestitev. Center za socialno delo najprej preveri ali bi bilo za otroka bolje, če živi pri sorodnikih. Če center in druge pristojne službe ocenijo, da bi ravno tovrstna namestitev na otroka slabo vplivala ali pa mu ne bi nudila ustreznega okolja za njegov nadaljnji psihofizični razvoj, potem se lahko odloči za namestitev v povsem novo okolje (npr. v rejniško družino..).«
Na ministrstvu pa so pojasnili tudi, da starost rejnika (v temu primeru tudi starost starih staršev) ni zakonsko določena in ne more biti odločilna pri odločanju o tem, pri komu bo otrok živel.
Pojasnila o primeru je zahteval tudi varuh človekovih pravic, nadzor je opravila Socialna inšpekcija.
Na novinarski konferenci, ki je potekala danes v prostorih Skupnosti centrov za socialno delo v Ljubljani, je direktorica CSD Velenje Lidija Hartman Koletnik pojasnila, da so s starimi starši delali dlje časa, do intervencije pa je prišlo, ker nista želela več sodelovati. A kljub temu ju niti sedaj ne nameravajo izključiti, vnuke bosta lahko še vedno videvala.
Direktor socialne inšpekcije Peter Stefanoski je pojasnil, da je bilo sodelovanje vzpostavljeno takoj po smrti matere in delavci socialnega centra so stara starša usmerjali do trenutka, ko nista bila več pripravljena na sodelovanje.
Pojasnili so tudi, da otroka niso odvzeli na hitro, ampak je postopek trajal dlje časa.
Koliko pravic imajo stari starši?
Zakon o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (ZZZDR), ki med drugim ureja razmerja med starši in otrokom določa, da država zagotavlja varstvo otrokom vselej, kadar je ogrožen njihov zdrav razvoj in kadar to zahtevajo druge koristi otrok. Zakonsko ni predvideno, da bi starši lahko vnaprej pravno veljavno in za organ obvezujoče izrazili željo, kdo naj v primeri izrednih okoliščin (npr. njihove smrti) nadalje skrbi za njihovega otroka. Navedeno sicer ne pomeni, da starši želje ne bi mogli izraziti (lahko jo izrazijo v oporoki ali v drugi listini pred notarjem); bi pa bile presojane iz vidika optimalne zagotovitve koristi otroka. V primeru, ko je potrebno poskrbeti za otroka, ki ostane brez ustrezne starševske skrbi, pristojni center za socialno delo vedno preveri sorodstveno mrežo (in pri tem tudi morebitno izraženo željo staršev), če bi lahko ta zagotavljala ustrezno skrb za otroka.
ZZZDR v 136. členu določa, da ni mogoče posvojitev sorodnika v ravni vrsti in tudi ne brata in sestre. V okviru sorodstva se skrb za otroka lahko zagotavlja z drugimi oblikami (npr. rejništvo); s posvojitvijo v ravni črti pa bi se stopnje sorodstva mešale (npr. mati otroka bi postala njegova sestra). Države imajo te vsebine različno urejene, večinoma se poslužujejo instituta rejništva, skrbništva, čeprav so tudi posvojitve s strani sorodnikov dopustne.
106.a člen ZZZDR določa, da ima otrok pravico do stikov z drugimi osebami, s katerimi je družinsko povezan in nanje osebno navezan, razen če je to v nasprotju z otrokovo koristjo. Šteje se, da so take osebe predvsem otrokovi stari starši, bratje in sestre, polbratje in polsestre, nekdanji rejniki, prejšnji ali sedanji zakonec oz. zunajzakonski partner enega ali drugega od njegovih staršev.
Kakšno je vaše mnenje? Zapišite ga v komentar!