Tehnologija prihodnosti: Magnetno polje namesto kemije

Zgodilo se je že vsakemu od nas, in to ne samo enkrat: posejali smo semena, pa jih je vzklilo komaj za vzorec, čeprav smo počeli vse enako kot prejšnja leta.

Kemična sredstva pustošijo zemljo
Želja po vedno večjih in boljših rastlinah z višjimi donosi vodi v križanja sort, genski inženiring in »kemijo«, ki naj bi osiromašeni zemlji vrnila življenje, rastline pa obvarovala pred vse bolj odpornimi škodljivci. Nič od navedenega ni naravno, celo nasprotno: kemična sredstva, s katerimi delujemo na zemljo in rastline, na okolje vplivajo izrazito negativno. Genski inženiring je še v povojih, zato bo preteklo več desetletij, preden bomo natančno (s)poznali njegove vplive na okolje in zdravje. Znanost si zato prizadeva najti »orodja«, s katerimi bi spodbudili rast brez negativnih posledic za okolje. Eno od najbolj obetavnih je stimuliranje rasti s pomočjo magnetnega polja.

Magnetizem vpliva na rast
Magnetno polje je naravni del našega okolja. Rastline, za katere vemo, da zaznavajo svetlobo različnih valovnih dolžin in se odzivajo na zvok, težnost ter na najšibkejše električne impulze, reagirajo tudi na magnetno polje. Pozitivni vpliv magnetnega polja na rast rastlin je že v 19. stoletju opazil Louis Pasteur, francoski mikrobiolog in kemik, ki se je v zgodovino zapisal kot izumitelj pasterizacije in cepiva proti steklini. Čeprav magnetizem rastline spremlja že od začetka evolucije, je šele v zadnjem času postal predmet zanimanja znanosti. Ne brez razloga – študije so pokazale, da magnetno polje točno določene jakosti spodbuja rast rastlin in poveča pridelek.

Voda v rastlinah: mikromagnet
Medtem ko so fototropizem (obračanje rastlin proti svetlobi), geotropizem (reakcija rastlin na težnost - korenine vedno rastejo navzdol) in hidrotropizem (rast korenin proti vodi) znanstveno dobro raziskani, mehanizem vpliva magnetnega polja na rastline ni natančno poznan. Ve pa se, da magnetna stimulacija deluje v »oknu«: če je magnetno polje prešibko ali premočno, učinka ni. Ena od razlag tega pojava je fizikalna: velik del rastlin tvori voda, ki deluje kot mikromagnet. V magnetnem polju določene jakosti se polarizacija vode spremeni, kar vpliva na dogajanje v rastlini. V vodi raztopljeni minerali, kot je na primer železo, to dogajanje še pospešijo. Celice začnejo vsrkavati hranilne snovi po vsej svoji površini, kar se opazi kot hitrejša kalitev in bujnejše korenine. Tudi vrtnarjenje s pomočjo luninih men ni nič drugega kot prilagajanje spremembam v magnetnem polju – vemo namreč, da položaj Lune v odnosu na Sonce vpliva na dnevni magnetizem Zemlje. Slednji ima velik vpliv na vse življenje na zemlji. Enako velja za vodo: njene lastnosti se spremenijo že, če nanjo vplivamo z zelo majhnim magnetom.

Boljša kalitev in močnejši poganjki
Magnetno polje na rastlino vpliva preko več mehanizmov. Pospešeno vsrkavanje vode in hranilnih snovi je le eden od njih. Drugi je sposobnost magnetnega polja, da vpliva na avksine – rastlinske hormone, ki pospešujejo (ali zavirajo) rast korenin. Magnetno polje tudi pospeši metabolizem v rastlinah ter spremeni kemijsko sestavo nekaterih snovi, na primer soli. Študije tudi kažejo, da magnetna stimulacija pospeši nastajanje beljakovin v celicah in s tem poveča kaljivost semen. Poganjki so močnejši in bolj zdravi. Vpliv magnetov je še posebej izrazit, ko so semena in sadike izpostavljene stresnim razmeram, na primer pomanjkanju vode.