Potem ko smo lani po testu lesnih peletov, ki so ga izvedli v sodelovanju z Gozdarskim inštitutom Slovenije, poročali o spodbudnih rezultatih, je letošnji test nekoliko razočaral. Med 25 vzorci se je našel en neustrezen, pri kar šestih pa so na podlagi izmerjenih parametrov določili nižji kakovostni razred, kot je bil označen na embalaži. Ponovno so odkrili tudi mestoma zavajajoče oznake za potrošnike, med katerimi vse nimajo enake teže, vendar pa lahko pomembno vplivajo na nakupno odločitev, če potrošnik nima pri sebi rezultatov testa.
Vsi peleti, ki so dobili skupno oceno najmanj 70 ali več, so za uporabnika enako dobri, saj so razlike v kakovosti med njimi le minimalne, a na trgu je kar nekaj peletov, ki takšnega rezultata ne dosežejo. Razlike v kakovosti so lahko (pre)velike.
Preverite rezultate testa peletov
Tako raba kot tudi proizvodnja lesnih peletov v Sloveniji narašča. "Trg je dinamičen in v letu 2017 smo prvič zabeležili presežek izvoza nad uvozom. Največ peletov še vedno uvozimo iz Romunije. Po podatkih Gozdarskega inštituta Slovenije imamo v Sloveniji 20 proizvajalcev peletov, katerih skupna proizvodnja je v letu 2017 dosegla 110.000 ton. Po naših ocenah je raba peletov v Sloveniji v zadnjih petih letih naraščala in je lani presegla 160.000 ton," je povedala dr. Nike Krajnc z Gozdarskega inštituta Slovenije.
Pod drobnogledom 25 vzorcev
"Testirali smo pelete v 15-kilogramskih vrečah, ki so najbolj primerni za uporabo v kaminih, kaminskih pečeh in v manjših sistemih za centralno ogrevanje. Kupili smo jih na različnih prodajnih mestih po Sloveniji. V izbor so uvrstili 19 vzorcev z označenim razredom kakovosti A1 in šest iz razreda A2, saj te na ZPS kot edine priporočamo za nakup, ker zagotavljajo najbolj kakovostno in do okolja prijazno ogrevanje. Med peleti, ki so imeli na embalaži označen razred A1, so žal našli tudi takšnega (Bioles Horizont, smreka), ki ga zaradi previsoke vsebnosti pepela niso mogli razvrstiti v nobeno kategorijo, zato je dobil končno skupno oceno 0. Pri omenjenem vzorcu so pogrešali tudi najbolj osnovne informacije, denimo številko certifikata in poreklo surovine," je povzel rezultate Boštjan Okorn z Zveze potrošnikov Slovenije in dodal: "Tudi kar petim vzorcem razreda A2 smo določili nižji kakovostni razred, razred B, in sicer bodisi zaradi previsokega deleža pepela bodisi premajhne mehanske obstojnosti. En vzorec pa je 'padel' iz prvega kakovostnega razreda A1 v A2."
Največji težavi: delež pepela in mehanska obstojnost
ZPS v sodelovanju z Gozdarskim inštitutom Slovenije vsa leta izvaja test peletov na enak način, pri čemer kakovost pomeni 90 odstotkov ocene, ustrezno označevanje pa deset odstotkov. Na podlagi izkušenj smo letos ponovno preverili še dodatna parametra: gostoto nasutja in vsebnost prašnih delcev (manjših od 3,15 mm) v vreči. "Pri gostoti nasutja ni bilo težav, tudi pri preverjanju vsebnosti prašnih delcev so vsi, z izjemo zadnjeuvrščenega na testu, dobili oceno zelo dobro," poudarja Okorn in dodaja: "Vsi vzorci z označenim kakovostnim razredom A1 in A2 so se zelo dobro odrezali pri preverjanju vsebnosti vode, odstopanja pa so se pokazala pri preverjanju deleža pepela in mehanske obstojnosti. Med vzorci iz razreda A1 sta le zadnjeuvrščena dobila oceno dobro za delež pepela (vsi drugi zelo dobro), rezultati vzorcev iz razreda A2 pa so razočarali. Slaba ocena ne preseneča, saj se je z izjemo pri enem vzorcu izkazalo, da na embalaži označena kakovost ne ustreza razredu A2, ampak razredu B."
Vedno več peletov, označenih le s certifikatom distributerja oziroma prodajalca
Spodbudno je, da ima veliko peletov na trgu razne certifikate.
"Za potrošnike je pomemben podatek, da ima večina peletov na slovenskem trgu certifikat kakovosti EnPlus ali DinPlus ali pa tržno znamko S4Q," poudarja dr. Nike Krajnc z Gozdarskega inštituta Slovenije.
"Skrb vzbujajoče pa je, da je na trgu vedno več peletov, označenih le s certifikatom distributerja oziroma prodajalca. Ta je lahko zavajajoč, saj potrošnik zmotno misli, da označuje kakovost peletov – v resnici pa zgolj potrjuje, da distributer oziroma prodajalec skrbi za ustrezno skladiščenje in transport peletov, tudi tistih, ki nimajo certifikata proizvajalca," opozarja Boštjan Okorn. Na to pomanjkljivost so opozarjali že lani in še vedno menijo, da bi moral biti certifikat distributerja naveden le na spletnem ali prodajnem mestu, ne pa tudi na vreči, pojasnjujejo pri ZPS.