Tudi v Sloveniji zastrupitve s sintetičnimi drogami in konopljo (2/2 strani)

Dostopnost drog v Sloveniji je večja kot v povprečni evropski državi
Po podatkih iz presečne raziskave ESPAD, ki vsake štiri leta že od leta 1995 poteka v evropskem prostoru je razvidno, da mladostniki iz Slovenije ocenjujejo, da je dostopnost do različnih drog pri nas večja kot v povprečju v evropskih državah. Najbolj odstopamo pri konoplji, kjer 45 odstotkov mladih ocenjuje, da je dostopnost do konoplje lahka, medtem ko je povprečje evropskih držav le 29 odstotkov. (graf 1)



Tudi podatki glede uživanja alkohola iz leta 2011 niso spodbudni in so nad evropskim povprečjem.
»Ista raziskava je namreč pokazala, da je v Sloveniji v letu 2011 že uporabljalo alkohol kadarkoli v življenju 93 odstotkov mladostnikov v starosti 15–16 let, kar je več kot je evropsko povprečje, ki je 83 odstotkov. V zadnjem letu je v Sloveniji uporabljalo alkohol 87 odstotkov, v evropskih državah pa v povprečju 77 odstotkov mladostnikov. V zadnjem mesecu je pri nas alkohol že uporabljalo 65 odstotkov mladostnikov, evropsko povprečje pa je 56 odstotkov. Prav toliko slovenskih mladostnikov je že bilo v svojem življenju vinjenih, kar je več od evropskega povprečja, ki je 46 odstotkov. Zadnje leto je bilo vinjenih v Sloveniji 45 odstotkov mladostnikov (evropsko povprečje le 36 odstotkov, v zadnjem mesecu pa 21 odstotkov mladih v Sloveniji, v evropskem povprečju pa le 16 odstotkov,« je ugotovitve raziskave povzel Milan Krek z NIJZ in dodal, da je tako v Sloveniji kot v Evropi konopljo kadarkoli v življenju uporabljala skoraj četrtina mladostnikov. V zadnjem letu je v Sloveniji konopljo uporabljala slaba petina (evropsko povprečje 13 odstotkov) mladih in v zadnjem mesecu desetina slovenskih mladostnikov (evropsko povprečje 7 odstotkov).

Slovenski mladostniki ocenjujejo, da so posamezne droge bistveno manj nevarne za zdravje kot to ocenjujejo njihovi vrstniki iz evropskih držav (graf 2).



Milan Krek z NIJZ je opozoril: »Poleg drog, ki jih že dokaj dobro poznamo pa prihajajo tudi v slovenskem prostoru v ospredje nove sintetične droge. Število pacientov, ki so se zdravili zaradi zastrupitev s sintetičnimi drogami na oddelku za zastrupitve UKC Ljubljana, se je od leta 2010, ko je bilo takih primerov 11, povečalo na 62 primerov zastrupitev z novimi drogami v letu 2014. Prav tako se je povečalo število zastrupitev zaradi uporabe konoplje iz šestih primerov v letu 2010 na 53 primerov v letu 2014.«

Po ugotovitvah raziskave Eurobarometra »Young people and drugs« iz leta 2014, v Sloveniji še ni uporabljalo novih drog kar 87 odstotkov mladih iz starostne skupine 16–24 let ali 162.794 oseb. Pred enim letom in v zadnjem letu je te droge uporabljalo pet odstotkov mladih ali 9.356 oseb, v zadnjem mesecu pa tri odstotke (5.613 oseb). V povprečju pa v 28 državah EU ni uživalo novih drog 92 odstotkov mladostnikov. Pred več kot enim letom so uporabili te droge štirje odstotki mladih iz te skupine, v zadnjem letu trije odstotki in v zadnjem mesecu en odstotek. Zaključimo lahko, da slovenska mladina pogosteje uporablja nove droge, kot je to v povprečju v 28 državah EU.
V zadnjem obdobju je na trgu EU vse več nereguliranih novih psihoaktivnih snovi (NPS). Informacije o teh snoveh zbirata in članicam EU pošiljata Evropski center za droge in zasvojenosti (EMCDDA) in EUROPOL (Evropski policijski urad) prek Evropskega sistema za zgodnje opozarjanje na pojav novih snovi. Omenjeni agenciji v zadnjih letih na trgu EU v povprečju zaznata vsaj eno do dve NPS na teden. Predvsem narašča število in raznolikost prijavljenih sintetičnih kanabinoidov, ki imajo na trgu oznako »spice«. Prav tako se je močno povečalo število prijavljenih sintetičnih katinonov. Prodaja NPS se povečuje zaradi hitre izmenjave informacij prek spleta, zato postajajo NPS izredno hitro in splošno dosegljive. Te snovi so postale svetovni pojav in hkrati problem, na katerega se še išče primeren pravni odziv.

Po raziskavi Eurobarometra med mladimi, ki je bila z istimi vprašanji izvedena leta 2011 in 2014, se je v Sloveniji delež mladih, ki so že uporabili NPS, od leta 2011 povečal za šest odstotnih točk (leta 2011 – 7 odstotkov, 2014 pa 13 odstotkov). Ob tem pa se je na nivoju EU delež tistih, ki so NPS že uporabili, povečal za zgolj 3 odstotke. Problematika NPS je torej izredno aktualna tudi pri nas in zato je fokus tokratne letne nacionalne preventivne konference na NPS nadvse primeren. Program konference se sicer razteza preko vseh relevantnih vsebin za področje preprečevanja uporabe drog, kjer so standardi kakovosti v preventivi eden od temeljnih vsebinskih okvirov za delovanje na tem področju.