Prof. dr. Uroš Ahčan, dr. med., predstojnik KO za plastično, rekonstrukcijsko, estetsko kirurgijo in opekline Kirurške klinike UKC Ljubljana je predstavil, kakšne so bile operativne možnosti za pacientke v Sloveniji nekoč. V letu 1970 je bil končni videz ženske po zdravljenju raka dojke dramatičen, saj pacientke po radikalni operaciji takrat niso imele možnosti rekonstrukcije dojk. Ostajale so jim brazgotine, operacije so bile dolge, prihajalo je do nepredvidljivih zapletov. Korak naprej je naredil prof. dr. Zoran Arnež, dr. med., z ekipo, in sicer mikrokirurško rekonstrukcijo z režnja, vendar pa je bilo število žensk, ki so se odločale za rekonstrukcije, bistveno manjše kot danes.
»Danes imamo poglobljeno strokovno znanje na področju patologije, več je diagnostičnih možnosti, pot do diagnoze je kratka, hitra, imamo napredne kirurške tehnike, možnosti obsevanja, učinkovito in moderno tehnologijo, ki nudi obsevanje, preventivne in presejalne programe, s katerimi odkrivamo bolezni v zgodnji fazi – to je takrat, ko imamo opravka z netipnimi spremembami. S sistemskim zdravljenjem lahko začnemo že pred kirurškim zdravljenjem. Z genskim testiranjem omogočamo preventivne kirurške posege in odstranitev potencialno nevarnega tkiva pred boleznijo.
Z Onkološkim inštitutom delujemo v multidisciplinarnem pristopu. Delujemo ekipe iz dveh različnih inštitucij kot celota, sodelujemo tedensko na skupnih konzilijih, kjer pripravimo za vsako pacientko posebej skupno strategijo zdravljenja raka dojke in rekonstrukcije dojke. Pohvalimo se lahko z dobrim načrtovanjem. Bolnicam ponudimo različne možnosti zdravljenja, pomembno pa je, da bolnice same izberejo možnost in obliko zdravljenja,« je povedal prof. dr. Uroš Ahčan, dr. med.
V Sloveniji je rekonstrukcija dojke integralni del zdravljenja raka dojke. Zanjo se v Sloveniji odloči več kot 60 odstotkov bolnic, kar je bistveno več kot v Evropi in v svetu.
Na področju onkološke kirurgije so bistvene spremembe na bolje – tehnike so postale bolj natančne, s tem da odstranijo obolelo tkivo in ohranijo bistveno več zdravega tkiva. Med rekonstrukcijskimi možnostmi pa lahko izbiramo med različnimi tehnikami: bodisi onkoplastična kirurgija, avtologna rekonstrukcija – rekonstrukcija s telesnim lastnim tkivom, lahko uporabljamo silikonske vsadke, anatomsko oblikovane ali pa s kombinacijo različnih tehnik.
Lahko se pohvalimo, da je Slovenija po svojih mikrokirurški tehniki znana v svetu.
V 15. letih smo opravili v Sloveniji več kot 2300 rekonstrukcij. Več kot polovico na mikrokirurški način s telesom lastnim tkivom. V zadnjih petih letih smo na mikrokiruški način operirali preko 608 bolnic, v 99,6 odstotkih je operacija uspela. Operacije so zanesljive, in še več, poskušamo uvajati inovacije. Ena izmed inovacij je tudi 3D tehnika operacije. Celotni 17-minutni video 3D operacije oblikovanja nove dojke je v celoti objavljen v prestižni knjigi »Flaps and Reconstructive Surgery« (Režnji in rekonstrukcijska kirurga) avtorjev Fuchan-Wei-a in Samirja Mardinija in Ljubljana je ponovno prepoznana v svetu. Mikrokirurška tehnika rekonstrukcije dojk s 3D modelom, ki smo jo prvi na svetu izvedli v UKC Ljubljana, pod vodstvom prof. dr. Uroša Ahčana, dr. med., je bila uvrščena med najboljše rekonstrukcijske tehnike dojke in objavljena v najuglednejši knjigi »Flaps and Reconstructive Surgery« . Razvoj kirurških tehnik in možnosti za pacientke se še nadaljuje.
Doc. dr. Mateja Krajc, dr. med., vodja Ambulante za genetsko svetovanje in testiranje z Onkološkega inštituta Ljubljana je povedala: »Dedni rak dojk predstavlja okrog 3 do 5 odstotkov vseh rakov dojk. Nosilci mutacij genov BRCA1 in BRCA2 ter ostalih genov, ki so v primeru okvare povezani z večjo ogroženostjo za tega raka, v spolnih celicah prenašajo te mutacije v naslednjo generacijo.
Nosilke teh mutacij zbolijo za rakom dojk bistveno prej kot v splošni populaciji.
Onkološki inštitut Ljubljana omogoča celovito genetsko svetovanje in testiranje, spremljanje (follow-up) in preventivne posege, in ne le opravljanje genskega testa. Končni cilj obravnave posameznika je ocena ogroženosti za raka na podlagi genskega testa in priprava individualiziranih presejalnih/preventivnih pregledov na podlagi medicine, podprte z dokazi. Prav tako genski izvid lahko v določenih primerih vpliva na izbiro ustreznejšega zdravljenja.
Na genetsko svetovanje so napoteni posamezniki iz družin, kjer se rak pojavlja bolj pogosto. Za preiskavo mutacij (okvar) se lahko odloči vsak, ki je opravil temeljit pogovor v okviru genetskega svetovanja, kjer so mu predstavljene tako prednosti kot omejitve genskega testa in svojo voljo potrdi s pisnim soglasjem.
Ambulanta za onkološko genetsko svetovanje je namenjena posameznikom in družinam, kjer se rak pojavlja pogosteje in kadar je genski izvid pomemben za načrtovanje zdravljenja. Dejavnost izvaja multidisciplinarni tim, ki ga sestavljajo zdravniki različnih specialnosti (klinični genetik, genetski epidemiolog, kirurg, radioterapevt, internist onkolog, ginekolog, radiolog, pediater,...), medicinska sestra, molekularni biolog in psiholog. Na posvet je smiselno napotiti: bolnico oz. bolnika z rakom, zdravega posameznika s pozitivno družinsko anamnezo ter osebno ali družinsko anamnezo vsaj treh naštetih obolenj po isti krvni veji, sploh če se pojavljajo pri mlajših bolnikih.«
Prof. dr. Janez Žgajnar, dr. med., spec. kir., Sektor operativnih dejavnosti, Onkološki inštitut Ljubljana je povedal: »Preventivno mastektomijo izvajamo predvsem pri ženskah, ki so nosilke mutacij genov, povezanih s pogostim zbolevanjem za rakom dojk, najpogosteje z BRCA1 ali BRCA2. Preventivna mastektomija zmanjša verjetnost bolezni za 90 do 95 odstotkov. Preventivna mastektomija tudi podaljšuje pričakovano življenjsko dobo nosilk mutacij, tako tistih, ki še niso zbolele za rakom dojk, kot tistih, ki so že prebolele raka dojk. Ker je preventivna mastektomija zelo agresiven poseg, je pred dokončno odločitvijo nujno poglobljeno svetovanje in skrben premislek. Takojšnja rekonstrukcija dojk je v večini primerov sestavni del operacije. Pri nenosilkah mutacij preventivne mastektomije ne priporočamo. V Sloveniji trenutno zagotavljamo vse sodobne ukrepe za nosilke mutacij genov, povezanih s pogostim zbolevanjem za rakom dojk. Po dosedanjih podatkih se za preventivno odstranitev dojk odloči približno četrtina nosilk mutacij, povezanih s pogostim zbolevanjem za rakom dojk, ki še niso zbolele za rakom, in približno polovica tistih, ki so že zbolele za rakom dojk. Za preventivno odstranitev jajčnikov se odloči polovica žensk, ki so že zbolele za rakom dojk, in 40 odstotkov tistih, ki še niso zbolele za rakom. Delež preventivnih odstranitev dojk se v zadnjih letih povečuje. Za takojšnjo rekonstrukcijo dojk se odloči 80 odstotkov žensk.«