Kanadska bobra
Iz Živalskega vrta Brno na Češkem so prav v tednu, ko obeležujemo Mednarodni dan bobra (7. april), pripeljali mlad par kanadskih bobrov. Mednarodni dan bobra je namenjen osveščanju javnosti o bobrih in njegovi ogroženosti v naravnem okolju. Bober je bil v Sloveniji iztrebljen daljnega leta 1643. K nam se je ponovno naselil iz Hrvaške leta 1998. Od takrat se uspešno razmnožuje in širi po reki Krki, Radulji, Dobličici, Muri, Sotli in Dravi. Ta ''krajinski arhitekt'' pomaga od človeka spremenjene rečne struge vrniti v njihove naravne oblike in ponovno vzpostavlja naravne vodne ekosisteme.
Mlad par so naselili v prenovljeno ogrado bobrov nad morskimi levi. Iz vode so očistili mulj, uredili podzemna bivališča za bobre in jih s tuneli povezali s podvodnimi vhodi in izhodi.
Šimpanz Boris
Kar nekaj let so V ZOO Ljubljana čakali na rezultate genetskih raziskav šimpanzov, iz katere so potrdili podvrsto, kateri pripadajo samice. Genetsko se je za samice izkazal za najbolj primernega samec Boris, ki pripada isti podvrsti in je bival v Zagrebškem živalskem vrtu. Šimpanz Boris je genetsko zelo pomemben za nadaljevanje populacije te podvrste šimpanzov v živalskih vrtovih.
Prejšnji teden so ga pripeljali iz ZOO Zagreba ter ga namestili v karantenskem prostoru za šimpanze v vrtu. Po približno mesecu dni se bo lahko pridružil samicam. Upajo, da se bo nova skupina dobro ujela. Mojca ima 40 let in je ena najstarejših živali poleg jastrebov in slonice v ZOO-ju in po vsej verjetnosti ne bo več imela mladičev. Odigrala pa bo pomembno nalogo ''stare mame'' in pomagala pri vzreji mladičev neizkušeni hčerki Neži. Tako bodo vsem šimpanzom nudili dobro socialno strukturo za življenje v skupini.
Kamela Karamela
Kameli Karameli so odpovedale ledvice, zato so jo humano usmrtili, da se ne bi mučila. Izguba jih je prizadela, saj se je Karamela skotila prav v ljubljanskem ZOO-ju. Lani v jeseni so ji za družbo pripeljali samca Seppa iz Danske, ter upali, da bosta zadovoljen par. Seveda se bodo sedaj potrudili, da tudi Seppu čim prej pripeljejo kameljo družbo.
Letošnji naraščaj
Naraščaja se veselijo pri zelo ogroženi vrsti zlatolični gibon. Par, z imenom Liling in Liping, ki je genetsko najvrednejši par v Evropi, je star 27 let in se počasi bliža koncu reproduktivne dobe. Doslej sta rodila sedem samcev in eno samico. To je njun deveti mladič. Sta izredno skrbna starša. Samec je zelo zaščitniški do samice in mladičev. Ko mladiči odrastejo, zapustijo svoje starše in se osamosvojijo. Tako so štiri mladiče že oddali v evropske živalske vrtove, dva pa še čakata na oddajo in so ju začasno namestili v domovanje poleg šimpanzov.
Redka in ogrožena podvrsta liči antilop je skotila mladiča konec februarja. Te antilope so razširjene le v močvirnem predelu ob reki Kafue v Zambiji. V vodo bežijo pred plenilci, zato imajo podaljšane in razširjene parklje.
Pri divjih svinjah so se letos skotili štirje mladiči, ki jih krasi črtast vzorec na hrbtu, da se v naravi lažje skrijejo pred plenilci.
Najmlajša pa sta mladiča mar, glodavcev, ki živijo v pampah Južne Amerike.
Predvsem otroci pa se bodo razveselili številčnega naraščaja pritlikavih koz, ovc in pujsov v otroškem ZOO-ju ter drežniške koze, jezersko-solčavske ovce in zebuja v ogradi domačih živali.