UKC Ljubljana ob letošnjem svetovnem dnevu hepatitisa pod okriljem Svetovne zdravstvene organizacije (WHO), ki ga obeležujemo 28. julija, poudarja, da je hepatitis C ozdravljiva bolezen, še posebej zdaj, ko so na voljo nova in izredno učinkovita zdravila.
Na Kliniki za infekcijske bolezni in vročinska stanja UKC Ljubljana se lahko vsak ponedeljek med dvanajsto in štirinajsto uro anonimno in brezplačno testirate na okužbo z virusoma hepatitisa B in C. V ponedeljek, 28. julija, bo ambulanta še posebaj okrepljena. Poleg oddaje majhnega vzorca krvi, se boste tam pogovorili z zdravnikom, ki bo tudi odgovarjal na vaša vprašanja. Dodatna, okrepljena akcija brezplačnega anomimnega testiranja pa bo na kliniki stekla v septembru.
Po ocenah Svetovne zdravstvene organizacije je na svetu 160 milijonov ljudi kronično okuženih z virusom hepatitisa C (HCV), od tega 9 milijonov v Evropi. Vsako leto se tu na novo okuži do 30 000 ljudi, večinoma mladih, število pa iz leta v leto narašča. Pri veliki večini okuženih se razvije kronično vnetje jeter (hepatitis), ki lahko privede do raka na jetrih in odpovedi delovanja jeter.
Letno bolezni podleže kar 90 000 Evropejcev. Ob tem pa je bolezen danes ozdravljiva, če jo le začnemo zdraviti dovolj zgodaj, torej, če vemo, da smo okuženi in pravočasno poiščemo ustrezno zdravniško pomoč. Torej velja vsem, ki tega še niste opravili, povabilo, da preverite, če pri vas obstaja kakršnokoli tveganje, da ste okuženi z virusom hepatitisa C.
Na Kliniki za infekcijske bolezni in vročinska stanja UKC Ljubljana so tudi letos pripravili vrsto aktivnosti, od brošur o bolezni do plakatov in trgank o tveganem vedenju za okužbo, vse pa spodbujajo k zgodnjemu odkrivanju okužbe in napotitvi k ustreznemu specialistu.
Zakaj se testirati?
Ozaveščanje o nevarnostih okužbe z virusom hepatitisa C in predvsem o prednostih njenega zgodnjega odkrivanja dobesedno rešuje življenja. Ste morda kadarkoli pred letom 1993 prejeli kri ali krvne pripravke? Ste bili kadarkoli izpostavljeni neprofesionalnemu tetoviranju ali prebadanju kože ali sluznic ('pearcing')? Ste morda kdaj poskusili njuhanje drog? To so le tri od petnajstih vprašanj, za katera velja, da pritrdilen odgovor pomeni obstoj verjetnosti, da je bila oseba izpostavljena virusu hepatitisa C. Pomembno je vedeti, da je hepatitis C že vrsto let ozdravljiva bolezen, če jo odkrijemo in zdravimo dovolj zgodaj.
Žal pa tri četrtine ljudi, ki živijo z virusom hepatitisa C, ne ve, da so okuženi, saj lahko več desetletij po okužbi živijo brez kakršnihkoli znakov bolezni. Prepozno odkrita okužba je danes glavni razlog, zaradi katerega virusnemu hepatitisu C v svetu še vedno vsako leto podleže najmanj en in pol milijona ljudi. Ob tem pa imamo na voljo izredno učinkovito zdravljenje, s katerim bolezen lahko dokončno pozdravimo.
Če okužba ni prepoznana in zdravljena, lahko vodi do ciroze jeter, raka na jetrih in smrti. Podatek o okuženenosti z virusom hepatitisa C tako lahko pomaga pri pomembnih življenjskih odločitvah, uspešno zdravjenje pa virus hepatitisa povsem odstrani iz telesa.
Slovenija sodi v evropski vrh po uspešnosti vodenja in zdravljenja bolnikov s hepatitisom C, zato ne preseneča, da je prof. dr. Mojca Matičič, dr. med. predstavila »Slovenski model« obravnave bolnikov februarja v Evropskem parlamentu v Bruslju in kot vabljena predavateljica tudi marca na konferenci Svetovne zdravstvene organizacije v Ženevi.
»Današnje zdravljenje virusnih hepatitisov je na zavidljivi ravni. Nova zdravila bodo omogočila, da bomo v bodoče lahko pozdravili skoraj vsakega bolnika, pri katerem bolezen še ni dokončno okvarila organa. Na srečo imamo v Sloveniji vse možnosti, da bolnikom nudimo kar najboljšo zdravstveno oskrbo. Žal pa ne moremo pomagati tistim, ki so okuženi, a za okužbo še ne vedo in zato ne poiščejo pravočasno pomoči pri ustreznem specialistu,« pove prof. Dr. Mojca Matičič iz Klinike za infekcijske bolezni in vročinska stanja UKC Ljubljana.
»Vsem, ki omahujejo bodisi z odločitvijo o zdravljenju hepatitisa C ali celo z odločitvijo o testiranju na okužbo, bo v bodoče v veliko pomoč lahko tudi Društvo bolnikov s hepatitisom, ki ga bodo le-ti ustanovili v septembru in bo namenjeno prav izkoreninjenju hepatitisa C v Sloveniji«, še povdarja prof. Matičičeva.
Kaj sploh je hepatitis?
Hepatitis pomeni vnetje jeter, ki ga lahko povzročajo različni dejavniki, med katerimi so najpogostejši virusi, med njimi največkrat hepatotropni virusi A, B, C, D, E in G. Danessta hepatitisa A (HAV) in E (HEV) v glavnem bolezni potnikov v endemična tropska in subtropska območja, saj se prenaša ta z okuženo hrano in vodo. Hepatitisa B (HBV) in C (HCV) pa sta lahko resni kronični bolezni, zato ju mnogi označujejo kot »tiha ubijalca«.
Prenašata se neposredno z vnosom okužene krvi v telo, z nezaščitenim spolnim stikom z okuženo osebo in z okužene matere na otroka. V svetu je kar 350 milijonov nosilcev kroničnega hepatitisa B, med katerimi se, prav tako kot pri virusu hepatitisa C, večina okužbe sploh ne zaveda in jo najpogosteje razširja s tveganim spolnim odnosom. Tudi za zdravljenje hepatitisa B imamo na voljo učinkovita zdravila, s katerimi pa zaenkrat lahko bolezen le zelo dobro obvladujemo, le redko pa povsem pozdravimo.
Hepatitis A lahko uspešno preprečimo s pravočasnim cepljenjem pred potovanjem v endemična področja. Cepljenje proti hepatitisu B je že od leta 1998 v nacionalnem programu cepljenja otrok pred vstopom v šolo, priporoča pa se ga tudi vsem odraslim, ki še niso bili cepljeni ali okuženi. Na voljo je tudi kombinirano cepivo proti hepatitisoma A in B, ki se ga priporoča vsem, ki še niso bili okuženi in bodo kakorkoli lahko izpostavljeni obema virusoma (bolniki s kronično boleznijo jeter, potniki, moški, ki imajo spolne odnose z moškimi, idr.). Žal pa proti hepatitisu C še nimamo cepiva.
Epidemiološke značilnosti bolezni v Sloveniji
V Sloveniji ocenjujemo, da je en odstotek prebivalstva okužen z virusom hepatitisa B in najverjetnje od pol do enega odstotka z virusom hepatitisa C, pri čemer so deleži okuženih v skupinah z večjim tveganjem višji. Dvaindvajset odstotkov odvisnih od drog je okuženih s 3HCV, kar je po podatkih Evropskega urada za nadzor nad drogami (EMCDDA) drugi najnižji delež v EU, kjer izstopamo tudi po izredno nizkem deležu bolnikov s hkratno okužvo HIV in HCV.
»Predvsem je pomembno, da vsak Slovenec pri sebi razmisli, če je bil kadarkoli v svojem življenju morda izpostavljen kakršnemukoli tveganju za okužbo z virusom hepatitisa B ali C. Če obstaja tak sum, naj čim prej obišče svojega izbranega osebnega zdravnika, ki bo opravil ustrezno testiranje krvi, ali se oglasi v Ambulanti za anonimno in brezplačno testiranje na Kliniki za infekcisjke bolezni in vročinska stanja UKC Ljubljana. Le zgodnje odkritje okužbe lahko vodi do uspeha,« poudarja prof. Matičičeva.