Sprejel naj bi sklep, ki bi omogočil prihranek okoli 2 milijona evrov očitno na račun žensk, ki bi morale kontracepcijo doplačevati. Ta ukrep je po mnenju zdravstvene zavarovalnice potreben, ker so po prihodu zdravil na trg nastale med njimi velike razlike v ceni.
Na ministrstvu, pristojnem za enake možnosti žensk in moških, nasprotujejo tovrstnemu reševanju problema cen hormonskih kontraceptivov ter se pridružujejo tistim civilnodružbenih organizacijam in skupinam, ki si prizadevajo za ohranitev brezplačne kontracepcije in se ne strinjajo s poskusom uvajanja dodatnega plačila.
Učinkovita, dostopna in brezplačna kontracepcija predstavlja pomembni sestavni del širših prizadevanj za zagotavljanje spolnega in reproduktivnega zdravja žensk v Republiki Sloveniji in s tem tudi enakih možnosti žensk in moških. Raziskave in podatki kažejo, da je sedanji sistem dostopnosti do kontracepcije dober in učinkovit, poleg tega je Slovenija ena izmed redkih in obenem najuspešnejših držav z zelo nizkim številom splavov in najstniških nosečnosti.
Uvedba dodatnega plačila za kontracepcijo bi pomenila velik korak nazaj v več desetletnem delu in prizadevanjih na področju reproduktivnega zdravja. Še več, to bi lahko vodilo v poslabšanje reproduktivnega zdravja žensk, ki je trenutno na visoki, zavidljivi ravni. Plačilo bi namreč lahko, zlasti mladostnicam in drugim ranljivim skupinam žensk, omejilo dostop do kontracepcije, povečalo njihovo stisko, obenem pa bi se posledično povečalo število nezaželenih nosečnosti in s tem tudi število splavov.
Uvedba dodatnega plačila za kontracepcijo je tudi v nasprotju z usmeritvami in načeli lani sprejete Resolucije o nacionalnem programu za enake možnosti žensk in moških 2015-2020, kot so zlasti skrb za ohranjanje reproduktivnega zdravja žensk, vključno z brezplačno kontracepcijo, zmanjšanje neenakosti med moškimi in ženskami ter skrb za najbolj prikrajšane skupine žensk. V skladu z resolucijo je namreč temelj politike varovanja spolnega in reproduktivnega zdravja celotne populacije varovanje spolnih in reproduktivnih pravic žensk in moških. Spolne in reproduktivne pravice pa se zagotavljajo z dobro dostopnostjo ter možnostjo izbire različnih oblik storitev, s poudarkom na zagotavljanju dostopnosti do brezplačne kontracepcije in splava, storitev v času nosečnosti, poroda in poporodnega obdobja ter zgodnjem odkrivanju bolezni reproduktivnega sistema.