Razvita gospodarstva se spoprijemajo z velikim primanjkljajem v pokojninski blagajni in Slovenija ni in ne bo nobena izjema, še več, napovedi so v primerjavi z drugimi državami še slabše. Generacije, ki vstopajo na trg dela in plačujejo prilive v pokojninsko blagajno, so iz leta v leto manjše, življenjska doba, torej čas prejemanja pokojnin, pa se podaljšuje.
Med starejšimi od 55 let v Sloveniji dela le 35 odstotkov
Slovenci, v primerjavi z državami Evropske unije, zelo pozno vstopijo na trg dela (predvsem zaradi študija) in se z njega hitreje umaknejo, pravi Peter Pogačar, državni sekretar z ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti. Med Slovenci in Slovenkami, ki so stari od 55 do 64 let je le 35 odstotkov delovno aktivnih, kar nas uvršča na sam rep, na predzadnje mesto med ostalimi državami Evropske unije. V Evropski uniji je povprečje precej višje, saj je v tej starostni skupini delovno še vedno aktivnih več kot 50 odstotkov ljudi, v državah OECD (Organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj) pa celo več kot 64 odstotkov.
Poleg tega je delež prebivalstva v starostni skupini med 20. in 65. letom, ki lahko delajo, vsako leto manjši – upokoji se okrog 30 tisoč ljudi, na trg dela pa pride zgolj 20 tisoč mladih -, zato na trgu dela letno »pridelamo« za deset tisoč ljudi primanjkljaja.
Kar 35 odstotkov slovenskih upokojencev se dve leti pred doseženimi pogoji za upokojitev prijavi na zavodu za zaposlovanje.
Več kot tretjina brezposelnih starejših
Kljub temu, da na trgu delovne sile primanjkuje delavcev imamo pri nas nadpovprečno visok delež brezposelnih starejših, kar povečuje socialne transferje, opozarjajo na zavodu za zaposlovanje. Predvsem gre za dolgotrajno brezposelne starejše, ki so brez dela že več kot 12 mesecev, zanje pa je značilno, da so nizko kvalificirani. Tudi sicer je pri ljudeh po 50. letu največja težava, da imajo slabe veščine, saj se v njihovo znanje premalo vlaga. Zaradi tega razloga ima kar 47 odstotkov delovne silee v Evropi pomanjkljivo e-znanje, v Sloveniji je pa ta odstotek verjetno še višji, pravi Pogačar.
Zakaj po 50. letu nočemo več delati?
Anketa Eurofounda je pokazala, da se starejši ne čutijo sposobne za delo, že ko dosežejo petdeset let. In kje so vzroki? Večina, skoraj 70 odstotkov vprašanih, je kot razlog navedla izpostavljenost stresu zaradi slabe organizacije dela. Tako morajo opravljati delo, za katero niso usposobljeni, opravljajo ga v zadnjem trenutku ...
»Ljudje pred upokojitvijo zelo negativno razmišljajo in komaj čakajo, da se bodo rešili službe in sodelavcev. Menedžerji v današnji realnosti ustvarjanja dobičkov za lastnike, tudi niso v zavidljivem položaju. So zelo obremenjeni, odstavljajo jih nemudoma, ko ne dosegajo več pričakovanih donosov. Še več, če lahko koga čim prej upokojijo, to pomeni, da bo podjetje več prihranilo in izkazalo višje dobičke. Poleg tega imamo Slovenci še težave s pojmovanjem starosti, kar je povezano s tem, da je v socializmu veljalo, da si pri 50 že star in je vsega konec, kar pa danes ni več res,« glavne vzroke navaja Franc Visenjak, upokojeni menedžer, ki je v aktivni dobi vodil veliko sodelavcev različnih poklicnih profilov.
Slovenski delavci nočejo delati in se ne čutijo sposobne za delo, že ko dosežejo petdeset let.