Centri za socialno delo delajo ročno
Zaradi nedelujočega informacijskega sistema so centri za socialno delo močno obremenjeni. Na RTV Slovenija so decembra 2025 poročali, da morajo zaposleni vloge za dolgotrajno oskrbo obdelovati ročno, kar pomeni individualno preverjanje podatkov po elektronski pošti pri različnih institucijah.
Monika Kubelj iz Centra za socialno delo Osrednja Slovenija – vzhod je za RTV Slovenija pojasnila, da počasno izdajanje odločb ni posledica pomanjkanja dela ali zavlačevanja, temveč dejstva, da informacijski sistem ne deluje. Centri tako nimajo nobene informacije, kdaj bodo lahko začeli uporabljati novo orodje, kar povzroča dodatno negotovost in skrbi.
Veliko nerešenih vlog
Po podatkih, ki jih navaja RTV Slovenija, so centri za socialno delo do zdaj izdali približno 7000 odločb o pravici do dolgotrajne oskrbe, medtem ko jih je nerešenih še okoli 13.000. Gre za veliko število ljudi, ki čakajo na odločitev, med njimi tudi stanovalci domov za starejše, kar dodatno obremenjuje sistem in zaposlene na terenu.
Na RTV Slovenija so že pred tem poročali, da je bil ljubljanski center za socialno delo zaradi izrednih obremenitev celo primoran zavrniti sodelovanje v oddaji V središču, saj so morali v zelo kratkem času obdelovati podatke ob prevedbah stanovalcev domov starejših v sistem dolgotrajne oskrbe.
Pogodba v vrednosti skoraj 400.000 evrov
Ministrstvo za solidarno prihodnost je 21. marca 2025 sklenilo pogodbo za vzpostavitev in vzdrževanje informacijskega sistema za dolgotrajno oskrbo z ljubljanskim podjetjem Žejn. Vrednost pogodbe znaša 388.570 evrov z davkom. Kot navajajo na RTV Slovenija, je bil drugi ponudnik na razpisu izločen zaradi manjkajočega zavarovanja za resnost ponudbe, zato je bil posel dodeljen podjetju Žejn, ki se je prijavilo skupaj s tremi podizvajalci.
Po pogodbi je projekt razdeljen na sedem faz, izvajalec pa lahko izstavi račun šele po zaključeni fazi in podpisanem prevzemnem zapisniku. Ministrstvo je potrdilo, da do zdaj še nobena faza ni bila formalno zaključena.
Preberite tudi: 1. december: dan, ko oskrba postane pravica – a sistem še ni pripravljen
Kaj pravi ministrstvo
Na ministrstvu za solidarno prihodnost poudarjajo, da informacijski sistem še nastaja in da obe ekipi – naročnik in izvajalec – aktivno sodelujeta. Kot so pojasnili za RTV Slovenija, se trenutno dela predvsem na delu sistema, ki bo pokrival odločanje o pravicah do dolgotrajne oskrbe.
Minister Simon Maljevac je ob nedavnem obisku Zasavja pojasnil, da informacijski sistem sicer ni pogoj za izdajo odločb in da centri lahko odločbe izdajajo tudi s pomočjo obstoječega informacijskega sistema Krpan. Ob tem je dodal, da upa, da bo novi sistem kmalu začel delovati in olajšal delo na terenu.
Na vprašanje, ali bodo zaradi zamud s podjetjem Žejn prekinili pogodbo, so na ministrstvu za RTV Slovenija odgovorili previdno. Poudarili so, da gre za kompleksen sistem in da so z izvajalcem v stalnem stiku ter v intenzivnih pogovorih o poteku dela, neposrednega odgovora o morebitni prekinitvi pogodbe pa niso podali.
Izvajalec odgovarja zadržano
Direktor podjetja Žejn, Ernest Žejn, je na vprašanja o zamudah po poročanju RTV Slovenija odgovoril, naj se novinarji glede projekta obrnejo na naročnika, torej ministrstvo za solidarno prihodnost. Že ob izbiri izvajalca pa je eden od virov, ki pozna delo podjetja, opozarjal, da je projekt zelo obsežen in da obstaja tveganje, da ga podjetje v zastavljenih rokih ne bo moglo izvesti.
RTV Slovenija ob tem spominja tudi na druge projekte, pri katerih se je podjetje Žejn pojavljalo kot ponudnik, med drugim pri razpisu za digitalizacijo notarskih storitev, ki se kljub več letom zapletov in razveljavitev odločitev še vedno ni začela.
Preberite tudi: Kako se s sistemom dolgotrajne oskrbe spoprijemajo na vstopnih točkah v centrih za socialno delo
Kaj to pomeni za uporabnike
Za ljudi, ki čakajo na odločbe o dolgotrajni oskrbi, zamude pomenijo predvsem negotovost. Čeprav pravice formalno obstajajo, njihovo uveljavljanje v praksi poteka počasneje, kot bi si želeli tako uporabniki kot zaposleni na centrih za socialno delo.
Primer kaže, kako pomembna je dobro delujoča informacijska podpora pri uvajanju obsežnih sistemskih sprememb – in kako hitro se breme ob zamudah prenese na ljudi, ki pomoč najbolj potrebujejo.