Zanimive smo le še kot potrošnice zdravstvenih storitev, prehrambenih dodatkov itd. Postanemo posebna kategorija državljanov, s katerimi se ukvarjajo razna ministrstva z različnimi programi...Družba nas potiska na rob. Bog ne daj, da smo slučajno še brezposelne ali pa samostojne podjetnice. V tem primeru smo tudi za finančne organizacije (banke, zavarovalnice) izredno rizične. Obravnavajo nas, kot da smo kužne. Zanimive smo le še kot potrošnice zdravstvenih storitev, prehrambenih dodatkov itd.
Razne inštitucije in internet so v zadnji 60 letih počasi prevzeli našo vlogo babic (vrtci, mestno življenje, socialne službe, internet) in poslanstvo v teh letih. Temu se je pač potrebno prilagoditi in si na novo osmisliti življenje. V bistvu je to vprašanje smisla. Smisla življenja na naši individualni ravni. Pustimo smisel življenja na filozofski, univerzalni ravni. Za razlago tega so poklicani razni duhovni vodje.
Obdobje pred in po menopavzi (torej že od pribl. 43 leta dalje pa tja do visoke starosti- oziroma dokler želimo) bi lahko imenovali druga odraslost. Ali priložnost, da drugič pričnemo znova, priložnost za popravni izpit. Izbira je seveda naša. Lahko ostanemo nevidne ženske, ter se tako priključimo današnjemu main streemu in pričakovanju okolice. Smo torej ubogljive potrošnice, obsedimo pred TV, čakamo na nadaljevanko ali pa, da nas slučajno kdo izmed domačih potrebuje. In opazujemo, kako življenje hitro mineva in včasih z obžalovanjem pomislimo na vse zamujene priložnosti. Ter predvsem mislimo, da je vse lepo in vznemirljivo rezervirano le za druge. Da same ne moremo biti del tega. To vse velja za tiste, ki živijo same in one, ki živijo v družini.
Po drugi strani, pa lahko v drugi polovici življenja zopet najdemo ali redefiniramo svoj smisel, svoje cilje. Pravilno vprašanje se namreč glasi: kaj lahko sami damo življenju, svetu, ljudem okoli sebe. In ne, kaj lahko mi od življenja še pričakujemo. Odgovor na to vprašanje pa je vedno le v naših dejanjih, v našem vedenju, akciji, aktivnostih.V pomoč pri iskanju smisla nam je lahko razmišljanje dr. Viktorja Frankla, avtorja logoterapije, to je vede, ki pomaga človeku z iskanjem njegovega smisla.Smisel pa (po dr. Viktorju Franklu) lahko dosežemo in najdemo v :V tem, da naredimo nekaj, kreairamo nekaj. Torej skozi delo, kreativnost, nove projekte, hobije..itd. To je, med drugim, tudi moja izbira.- Ali pa v tem, da izkusimo nekaj (naravo, kulturo...) ali pa človeka. Torej preko ljubezni do nekoga in doživetij ob nečem.- Lahko pa tudi v trpljenju, vendar le v primeru, da situacije ne moremo spremeniti. V tem primeru spremenimo sebe oziroma svoj pogled na trplenje (bolezen itd..).
Življenje s smislom nas naredi resnično žive ter dokazano podaljšuje življenje. Če bomo živeli življenje s smislom, se tudi ne bomo obremenjevali s tem, kako nas okolica vidi, saj bomo sami s seboj zadovoljni in izpolnjeni. Ne bo nas vrgla iz tira bančna uslužbenka, ki nam bo zavrnila prošnjo za posojilo ali pa množica ljudi, ki bodo brezizrazno zrli v nas, kot da nas ni. Ne bo nas žalostilo, da nas otroci ne potrebujejo več in si komaj kdaj vzamejo čas za obisk ali telefonski klic. Ne bomo se počutili odveč in le čakali, da se zemeljski čas izteče. Grel nas bo občutek lastne vrednosti in izpolnjenosti, saj bomo živeli skladno s svojim srcem, notranjimi željami, smislom. Skladno s poslanstvom naše duše. Temu lahko rečemo, da živimo in ne samo, da preživimo zemeljski čas.
Nevidnost žensk v srednjih letih in starejših v današnji družbi torej ni problem družbe, temveč predvsem nas, kako smo se pripravljene prilagoditi današnjemu času in vlogam v družbi. Koliko smo pripravljene biti aktivne. In da nikakor ne čakamo in pričakujemo, da bo kaj prišlo v naše življenje oziroma kaj nam bo življenje še dalo. Temveč, da se neprestano sprašujemo, kaj lahko me življenju damo. Ko bomo ugasnile televizor in bomo obsedele v miru in tišini, bomo hitro našle odgovore na vprašanja kako si osmisliti drugo polovico življenja.
Še več o avtorici prispevka boste našli tukaj in tukaj.