Moje nasmejane gospe in gospodje si imajo takoooo veliko za povedati in marsikaj je preveč pohujšljivo za njihovega mladega »tovariša«. Ker slišim precej bolje od večine, velikokrat ujamem tudi kaj, kar ni namenjeno meni.
Ja, moje drage telovadke in telovadci - precej šal, za katere menite, da me bodo pohujšale, pridejo na moje uho. Ali so me pokvarile? Ne vem. Vem pa to, da si želim biti natanko tak kot ste vi, pa če to pomeni pohujšan, navihan ali kaj tretjega. Moja služba je moja sreča, saj sem vsak dan med svojimi vzorniki, ki me zabavajo in delijo z mano izkušnje ter me zalagajo z napotki za življenje.
Ko sem pred več kot 15. leti pričel z vodenjem skupinskih vadb, je zame obstajala samo aerobika, kjer šopek športnih mladenk strmi vame in poizkuša ponoviti vse, kar mi pride na pamet. Najbolj pomembno je bilo to, da smo na koncu čim bolj utrujeni. Bolj kot so bila dekleta »uničena«, boljša je bila vadba. Vse skupaj je bilo kot nekaka vojna, kjer je bil zmagovalec tisti, ki je največ zmogel in se seveda ob tem še smehljal.
Nekega dne je zbolel sodelavec, ki je vodil telovadbo za starejše. Ker ni bilo drugega, sem moral prevzeti vodenje skupine starejših in nisem bil povsem prepričan, kaj naj z njimi. Predvsem sem moral močno preprašiti svoje znanje in se spomniti najlažjih vaj, ki bi jih zmogli.
Kakšna razlika je bila to zame! Namesto mladih, divjanja potrebnih deklic, s prisiljenimi nasmeški, sem padel med umirjene gospe, s širokimi pristnimi nasmehi, ki so mi takoj dale vedeti, da divjanja ne bo! Ker je eno bolel kolk, drugo koleno, tretjo rama, vse ostale pa hrbet, smo zelo previdno delali povsem osnovne vaje za razgibavanje. Po vajah, za katere sem pred tem bil mnenja, da so primerne samo za povsem lahko ogrevanje, so telovadke pristopile k meni in mi dale povratno informacijo: »
Odlično smo se razgibale. Imate dober občutek koliko še zmoremo in resnično vam hvala za super uro in vaš trud. Upamo, da si boste še kdaj upali priti na našo vadbo, me vas bomo vedno vesele!«
Na hitro so me osvojile, odšel sem na dodatna usposabljanja in že 15 let uživam v odlični družbi. Vsak teden na skupinskih vadbah razgibam okoli 150 telovadk in telovadcev zrelih let.
Smo kot velika družina, v kateri se izmenjujejo izkušnje in na tem mestu bom z vami delil prigode iz telovadnice, dokler ne boste ugotovili, da je skrajni čas, da se
pridružite.
Nikoli ni prepozno za telovadbo, na kateri lahko samo pridobivaš in pridobivaš ...
Samo Lavrič: pri Fitnes zvezi Slovenije usposobljen kot Vaditelj fitnesa in Vaditelj skupinske vadbe. Pri Olimpijske komiteju Slovenije uspešno zaključeno izobraževanje za Kondicijskega trenerja in kasneje še pridobljen naziv Vaditelj športne rekreacije odraslih. Pri Združenju učiteljev in trenerjev smučanja Slovenije usposobljen za Učitelja nordijske hoje in teka.