V Sloveniji so bili najboljši rezultati pri živilih iz ekološke pridelave, žitih, živilih živalskega izvora ter pri hrani za dojenčke in male otroke, saj vzorci niso vsebovali zaznavnih količin ostankov pesticidov.
V EU pa so bili najboljši rezultati pri živilih živalskega izvora (mleko, meso, med, jajca), ekološko pridelanih živilih ter hrani za dojenčke in majhne otroke, saj so v manj kot enem odstotku teh vzorcev našli ostanke pesticidov in še to pod MRL (maximum residue limit).
EU: Okoli 97,5 odstotkov vzorcev je bilo skladnih z zakonodajo
"Pregledali smo rezultate opravljenih analiz za leti 2009 in 2010, ki so tudi zadnji dostopni, objavljeni v lanskem letu. V tem obdobju so države, članice EU, pa tudi Islandija in Liechtenstein, analizirale skupaj preko 140 tisoč vzorcev, podrobno so pregledali okoli 300 različnih vrst živil oziroma hrane in analizirali več kot 14 milijonov posameznih snovi," je izpostavila Marjana Peterman iz Zveze potrošnikov Slovenije in dodala: "Okoli 97,5 % vzorcev (povprečje dveh let) je vsebovalo manj ostankov pesticidov, kot je zakonsko določena najvišja mejna vrednost v živilu (MRL- maximum residue limit). Največ pa so jih našli v citrusih in jagodah, po podatkih zbranih v letu 2009 izstopajo še grozdje in paprike, v letu 2010 pa jetrih. Vendar, da ne bo pomote, vsebnost ostankov pesticidov je bila pod MRL."
Med živili, pri katerih je bila vsebnost ostankov pesticidov večja od dovoljene MRL, pa so bili 2009. leta namizno grozdje, paprika, jajčevci, grah, žito, maslo, cvetača, banane, kokošja jajca, 2010. pa oves, solata, jagode, breskve, jabolka, hruške, paradižnik, por, glavnato zelje, rž.
SLOVENIJA: rezultati se izboljšujejo, a število vzorcev se zmanjšuje
V štirih letih je bilo analiziranih največ vzorcev sadja in zelenjave, sledijo žita, okoli 60 je bilo vzorcev živil živalskega izvora in hrane za dojenčke in male otroke. Le dvajset (20) odstotkov vseh vzorcev so bila predelana živila.
Med živili, ki so vsebovala ostanke pesticidov nad dovoljeno MRL najdemo:
2009: hruške, jagode, solata, maline, češnje, namizno grozdje, breskve, peteršilj, jajčevec, brokoli, marelice.
2010: hruške, špinača, gomoljčna zelena, solata, redkvice, breskve, kitajsko zelje, kumare, peteršilj, lubenice, pomaranče.
2011: hruške, špinača, stročji fižol, endivija, blitva, repa, namizno grozdje, pomaranče.
2012: breskve, kitajsko zelje, solata, koleraba, pomaranče, paprika, pomelo.
Kako se ogniti hrani, ki vsebuje veliko pesticidov?
Prehranjujte se pestro in ne uživajte vsak dan enakih živil. Živil, ki jih ne najdemo na seznamih »najbolj umazanih«, je veliko (tudi čebula in korenje ter slive, ribez, ohrovt in večina stročnic). Čim večkrat si privoščite živila iz ekološke pridelave. Kupujte sadje in zelenjavo slovenskega porekla, saj podatki kažejo, da sadje in zelenjava, pridelana v Sloveniji, vsebujeta manj ostankov pesticidov kot tista, ki prihajata od drugje (tudi iz EU). Od trgovca (tudi na tržnici) zahtevajte potrdilo o poreklu – to mora biti na svežem sadju in zelenjavi tudi napisano.