Kako ocenjujete življenje v Sloveniji? Kaj bi lahko spremenili, kaj bi vi spremenili? Nam je lepo?
Ja in ne. Vsekakor to ni takšna Slovenija, kot smo si jo vsi želeli, ko smo se osamosvojili. Postati moramo bolj strpni, svetovljanski in samozavestni. Kupovati moramo kvalitetne slovenske proizvode in negovati svojo jezikovno identiteto.
Ste oče petih otrok. Velika družina prinese več veselja, pa tudi odgovornosti. Imajo otroci službe, so samostojni? Danes nekateri mladi živijo na plečih staršev tudi potem, ko odrastejo. Pa ne vedno po svoji krivdi ...
Zelo sem ponosen na svoje otroke. Vsi so uspešni, zelo samostojni in radi sami govorijo zase.
Ste tudi dedek. Kakšno vlogo imajo, po vašem, stari starši? Razvajati, učiti, se prilagajati?
Imam vnukinjo. Razvajati in učiti istočasno. In seveda biti vzor.
Verjamete v medgeneracijsko sodelovanje? Lahko pod isto streho živi več generacij?
Medgeneracijsko sodelovanje je stvar sorodnih duš, v katerem sorodstvene vezi nimajo nobenega pomena. Pod isto streho več generacij? Mogoče med počitnicami.
Imate sedaj, ko so otroci odrasli, več časa zase? Ga izkoristite za vse tisto, po čemer hrepenijo družine, ko so otroci še majhni? Ali pa potem enostavno ni več istih želja?
Naenkrat ti postane dolgčas. Ko najmlajšega ni doma, komaj čakam, da se vrne.
Življenjska doba se podaljšuje, nekoč je bil človek pri 50ih že star, danes je v najlepših letih. Tolažba ali je res? Kdaj je, po vaše, človek star?
Človek je star, ko se preda in zanemari.
Zagovarjate vseživljenjsko učenje? Menite, da je starejši človek zakladnica znanja, lahko gre v korak z mladim človekom?
To je seveda odvisno od mentalne kondicije posameznika. Sam se učim sproti in nimam časa za jamranje.
Kaj je trenutno vaša strast? S čim najraje zapolnite dan? Česa se veselite, kaj pričakujete od prihodnosti?
Delo. Živim samo od svojega dela. Nimam ne bolniške, ne dopusta. Ostati moram zdrav. Prihodnost? Psi lajajo, karavana pa gre naprej.