Kako prekiniti krog osamljenosti?

10.6.2014
Pozdrav. Še sama ne vem, če bom znala vprašanje prav zastaviti, da boste razumeli. Stara sem 55 let in ločena. Živim sama, družbo mi dela pes, občasno me obišče sestra z družino. To je pa povečini tudi vse. Dobro se razumem s sosedi, večkrat me vabijo, naj pridem na obisk, naj grem na izlet z njimi ... ampak vedno rečem, da bom, potem pa najdem izgovor in ne grem. Vedno. In potem, ko najdem izgovor in ostanem doma, se mi oddahne. Zakaj je tako? saj se veselim vabila in vedno načrtujem vse, kaj bom oblekla, kaj bom delala, ko pa se dan bliža, sem vse bolj nervozna in ko tik pred zdajci odpovem, se počutim prav olajšano. Kako se tega rešiti? Saj bi rada kam šla, pa se ne morem znebiti teh občutkov. Hvala za odgovor in vse lepo želim. Darinka
Pozdravljena gospa Darinka,
dobro je, da kljub opisanim težavam, v vas ostaja želja, da bi jih premagala, da bi se družila ter v tem uživala. Za začetek se mi zdi najbolj pomembno, da se posvetite raziskovanju sebe z namenom ugotovitve, zakaj se ob približevanju pričakovanega druženja, premislite in raje ostanete doma. Ob naslednjem povabilu, opazujte, kaj se dogaja v vas v času, ko se bliža dan odhoda, pozorna bodite na svoje občutke (kaj povzroča nervozo - gre morda za tesnobo, strah pred čim…?) in misli (gre morda za skrbi, kako bo na obisku ipd?). Nadalje lahko premislite tudi o tem, kakšna so vaša mnenja in občutki glede ljudi s katerimi se družite, morda tudi glede ljudi na splošno, ter kako vidite sebe nasploh in sebe kot del družbe, kroga prijateljev, sosedov… Pozornost namenite tudi temu, kako se počutite, ko ste v družbi in ko ste sama in poskusite narediti primerjavo.

Svetujem vam, da se poskusite naslednjemu vabilu odzvati, da ne poiščete izgovora in poskusite iti na obisk. V kolikor vam tam ne bo všeč, še vedno lahko najdete izgovor, zakaj morate oditi prej. Morda vam bo druženje prijetno in boste v prihodnje občutila vsakič manj nervoze in več veselja ob druženju. Morda bi lahko tudi našla kakšno aktivnost/hobi, ki vam je zares všeč in, ki vključuje tudi družbo novih, nepoznanih ljudi. Morda spoznate koga, ob katerem se boste počutila prijetno in se boste želela več družiti z njim.

Ljudje smo sicer različni – nekateri radi čimveč časa preživijo v družbi, nekateri so celo težko sami, nekateri pa imajo raje samoto. Moje mnenje je, da nobena skrajnost ni dobra, dobro je, da znamo biti sami, ne pa osamljeni ter, da uživamo tudi v druženju z bližnjimi. Pravite, da želja po druženju ostaja, torej bi bilo za vas dobro, da raziskujete in se trudite v tej smeri.

Upam, da boste čimprej ugotovila, zakaj vam je težko iti med ljudi, oziroma zakaj je bistveno lažje ostati doma, ter se nato lahko posvetila odpravi tega vzroka. V kolikor ne boste prišla do novih ugotovitev in uvidov sama, se lahko obrnete tudi na pomoč psihoterapevta.

Želim vam vse dobro in vas lepo pozdravljam,
Alja Fabjan,
Integrativna psihoterapevtka
Deli s prijatelji: Deli na Facebooku Deli na Twitterju Deli na Google+

Spremljajte Moja leta na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.