Spoštovani,
solastnik lahko samostojno razpolaga s svojim solastniškim deležem na solastnini. To pomeni, da ga lahko proda brez soglasja solastnikov. Omejitev je obstoj zakonite predkupne pravice solastnikov na nepremičnini, na podlagi katere mora prodajalec obvestiti ostale solastnike o ceni in drugih prodajnih pogojih ter jim ponuditi, da za to ceno in pod tem pogoji sami kupijo njegov solastniški delež. Rok za sprejem ponudbe je 30 dni od prejema obvestila. Hkrati z izjavo o nakupu mora kupec plačati tudi kupnino. Če solastniki ponudbe ne sprejmejo, lahko prodajalec svoj solastniški delež pod istimi pogoji proda katerikoli drugi osebi.
Če svojega solastniškega deleža ne morete prodati niti solastnikom niti tretji osebi, lahko na sodišču vložite predlog za delitev nepremičnine. V predlogu se lahko predlaga delitev v naravi, prodaja na dražbi ali odkup preostalih solastniških deležev. Za predlog se plača sodna taksa, ki se določi glede na vrednost nepremičnine (višja je vrednost nepremičnine, višja je sodna taksa). Predlog lahko sestavite in vložite tudi sami, priporočljivo pa je zastopanje s strani odvetnika, ki vam pojasni vse pravne možnosti za vaš primer in vas zastopa v postopku.
V svojem vprašanju pišete o solastnikih, hkrati pa tudi o skupni lastnini. Solastnina in skupna lastnina nista eno in isto, saj sta dva različna pravna pojma. Solastnina pomeni imeti v lasti nerazdeljeno stvar, na kateri je delež vsakega solastnika določen glede na celoto v idealnem deležu (torej v ulomku, npr. do ½). Skupna lastnina pa je nerazdeljena stvar, na kateri deleži skupnim lastnikov niso določeni. Skupni lastniki za razliko od solastnine skupaj odločajo o stvari. Tudi skupno lastnino je možno razdeliti po opisanem postopku, pri čemer je treba ugotoviti tudi deleže skupnih lastnikov na stvari.
Lep pozdrav,
Matiček Žumer
odvetnik
Odvetniška pisarna Matiček Žumer