Moja skrb

18.7.2018
Pozdravljeni. Imam 26-letnega sina. Je zelo priden-doštudiral na mag. sedaj dela, ne pije, ne kadi, ne ponočuje skratka vse O.K.. A kaj ko je zelo miren, pri teh letih še hodi z nama-staršema na morje, kar me moti, sam noče na kakšno zabavo- čeprav gre rad a vedno mora biti nekdo z njim. Prijateljev in prijateljic ima bolj malo,čeprav se rad druži z mirnimi. Bojim se ,da bo ostal sam, ker je preveč miren. Predlagala sem mu že kakšne terapije pa noče slišati. Vizualno je OK. Prosim za kakšen nasvet in hvala. Mama
Pozdravljeni.

Slišim vašo skrb za sina in željo, da ne bi ostal sam. Očitno je, da vam je pomemben in ga imate radi. Med mamo (in očetom oz. pomembno drugo osebo) se v odraščanju splete pomembna vez, ki ji rečemo simbioza. Otrok preko te vezi zadovoljuje svoje potrebe, pomembna pa je tudi za občutek varnosti. Seveda je pomembno tudi, da se z odraščanjem ta vez 'para', ko otrok preizkuša svoje sposobnosti v svetu zunaj družine, preverja varnost itd.. Da to lahko naredi, mora zapuščati svoje varno gnezdo, starši pa mu rabijo dati dovoljenje, da to tudi naredi (lahko tudi s tem, da ga ne vzamemo več na morje). Tako se bo otrok potrdil v svojih sposobnostih, se naučil delovati v svetu, skrbeti zase, si najti družbo, partnerko ali partnerja itd.. Včasih smo ljudje mirni in nimamo želje hoditi na zabave, kar še ne pomeni, da si ne bomo našli nekoga, s katerim bomo lahko preživljali svoje življenje. Vsi se lahko odločamo za samoto in izbiramo kako bomo živeli svoje življenje. Tisto kar se mi zdi pomembno je, ali mate občutek, da njega to moti?

Tanja Krist, CTA-P
TA psihoterapevtka,
prof. šp. vzgoje
031 318 486
www.teloinpsiha.si
Deli s prijatelji: Deli na Facebooku Deli na Twitterju Deli na Google+

Spremljajte Moja leta na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.