E-novice

Naroči se in prejemaj nove članke, nagradne igre in kupone.
 

Dušica Kunaver: "Moderni čas tepta vse vrednote!"

Predstavljamo vam našo novo ambasadorko Dušico Kunaver. Je polna optimizma, energije, ni je strah novih stvari. Leta ji ne predstavljajo oviro za vse tisto, kar ji uspe postoriti v enem dnevu. Aktivna je na različnih področjih, pripravljena nesebično pomagati in deliti svoje znanje ter izkušnje tudi ostalim. Preberite njene besede …
Ambasadorka portala MojaLeta.si Dušica Kunaver. (foto: Petra Prelec)
Ambasadorka portala MojaLeta.si Dušica Kunaver. (foto: Petra Prelec)
Nazaj Naprej
Ambasadorka portala MojaLeta.si Dušica Kunaver. (foto: Petra Prelec) "Ljudsko izročilo nevarno izginja iz našega vsakdana, kar je nepopravljiva škoda." (foto: P. P.) "Šola je slovenstvo skoraj v celoti odstranila iz učnih načrtov." (foto: P. P.) "Vsi se zavedamo, kako materialne dobrine prevladujejo v svetu in da za nas to ni pot do sreče." (foto: P. P.)
Priljubljeno Priljubljeno Natisni Natisni
Komentarji Komentarji
5
Povečaj pisavo besedila
Pomanjšaj pisavo besedila
Bili ste učiteljica angleškega jezika. Kakšne spomine imate na tiste čase?
Zelo rada sem bila učiteljica in vedno bom mislila, da je to najlepši poklic na svetu. Že med študijem sem sanjala o tem, da bom stala na katedru in imela učence pred seboj. Ni bilo vse tako rožnato, kot to mislim sedaj, ko gledam nazaj, prav gotovo pa je, da sem polna lepih spominov na učence, dijake in kolege iz mojih učiteljskih let.

Se je odnos učencev do učiteljev v teh letih spremenil?
Da, zelo. Moderni čas tepta vse vrednote, med njimi tudi spoštovanje med učencem in učiteljem, vendar tega niso krivi učenci, ampak vsesplošno teptanje vrednot.

Se je odnos mladih do starejših spremenil?
Da tudi to. Že več kot 30 let kot predavateljica obiskujem razne šole po Sloveniji, zato zelo od blizu vidim, kaj se dogaja danes po šolah. Na hodniku neke šole sem zaprosila učenca, starega kakih deset let, da mi pokaže kje je ravnateljstvo. »Je prijetno hoditi v šolo, kaj ne?« ga pobaram, medtem, ko me vodi po hodniku. »Seveda da je. Učiteljici lahko rečeš, kar hočeš, ona pa ti nič ne more,« se je odrezal fantič in mi zaprl sapo.

Zakaj, menite, je temu tako?
Današnji šolski zakoni niso usklajeni z realnostjo. Od davnih dni so starši, staroste, starešine - stari (!) vodili mladi rod do nekega znanja in izkušenj. Do konca druge vojne je bila avtoriteta staršev in učiteljev pretirana. Desetletja po vojni, je bila vloga mladega in starega rodu nekako uravnotežena - to je moje osebno mnenje. Današnji čas pa je učiteljem in staršem vzel avtoriteto, vendar mladim s tem ni ničesar dal. To seveda ni stvar le naših šolskih zakonov, ampak celotnega dogajanja v globaliziranem svetu.

Nekoč so bili starejši spoštovani, danes pa slišim, da se nekateri počutijo odrinjeno, za družbo niso več zanimivi. Nihče jih ne posluša in ne upošteva. Imate tudi vi takšen občutek, ali menite, da je medgeneracijsko sodelovanje tudi danes uspešno?
Menim, da je na medgeneracijskem sodelovanju danes precej prizadevanj – to vsekakor potrjujejo tretje univerze, vseživljenjsko učenje itd.

Ste v pokoju in zelo aktivni. Med drugim zbirate in ohranjate spomin na ljudsko izročilo. Nas zanima ljudsko izročilo ali menite, da je premalo poudarka na tem? Izginja?
Ljudsko izročilo nevarno izginja iz našega vsakdana, kar je nepopravljiva škoda za prihodnost naše dežele. Industrije tako rekoč nimamo več, s kmetijstvom ne moremo konkurirati v svetu, za turizem pa imamo neizmerne možnosti. Turizem sestavljajo naravne lepote in kulturna dediščina - obojega imamo v ogromnih količinah, vendar za turizem je treba imeti ljudi, ki ljubijo in poznajo svojo deželo. Takih mladih ljudi, ki bi bili ponosni na svojo deželo, nimamo. Šola je slovenstvo skoraj v celoti odstranila iz učnih načrtov. Ustnega izročila starosvetne slovenske vasi bo čez kakih pet do 10 let konec. Tisti, ki so še kosili s koso, želi s srpom in mlatili s cepcem, so danes stari 80 do 90 let. Z njimi bodo odšle vrednote slovenske vasi, tiste vasi, ki je kljub tisočletni tuji oblasti ustvarila deset tisoče ljudskih pesmi, pripovedi in šeg. Pri nas je imela vsaka vas svoj glas.

Vodite predavanja na univerzah za tretje življenjsko obdobje. Mi lahko poveste kaj več o tem?
Na tretji univerzi v Ljubljani imam že sedmo leto predavanja o ljudskem izročilu. Sedaj že peto letim vodim skupino upokojenk, ki se je oblikovala v prijateljsko skupino, ki se medsebojno bogati. Prihajamo iz različnih koncev Slovenijo in v naše skupno znanje dodajamo posebnosti –Gorenjske, Dolenjske, Notranjske ...

Napisali ste ogromno knjig. Ljudsko izročilo, učbenik za angleški jezik, Slovenske bajke … mi lahko poveste kaj več o vaših knjigah?
Blizu sto knjig sem izdala kot avtorica, soavtorica, zbiralka ali pa le kot založnica. Pri knjigah o slovenskem, ljudskem izročilu mi pomaga hčerka Brigita Lipovšek, ki je slavistka in umetnostna zgodovinarka. Zbirka Angleščina po mavrični bližnjici je zbirka učnih gradiv, ki dejansko pomenijo bližnjico do temeljnega znanja angleščine. Največ pa mi pomenijo knjige, v katerih sem izdala alpinistične spomine mojega moža Aleša in pa vojne spomine mojega očeta Andreja Zlobca.

Pa danes, pripravljate kakšno novo knjigo?
Trenutno pripravljam gradivo za tretji zvezek knjižice Slovenija – dežela legend. Drobne knjižice te zbirke prinašajo bisere slovenskih ljudskih pripovedi. Pripravljam pa tudi didaktično igračo – mavrično sestavljanko za zgodnje učenje angleščine. Sestavljanke – kvadratki - so v sedmih mavričnih barvah (ravno toliko je besednih vrst v vseh evropskih jezikih). Ob tej igri bo otrok sestavljal angleške stavke, kot bi sestavljal lego kocke. Cilj igre pa je, da otrok spozna temeljne gradbene elemente jezika (besedne vrste – od rdečih samostalnikov, oranžnih pridevnikov, rumenih zaimkov ... do belih glagolov).

Živimo v času materialnih dobrin. Te so na prvem mestu. Pred vsem ostalim. Na eni strani revščina, na drugi pa bohotenje. Zakaj je temu tako? Kdaj smo pozabili, katere vrednote so res pomembne?
Vsi se zavedamo, kako materialne dobrine prevladujejo v svetu in da za nas to ni pot do sreče. Dolga leta sem v osnovni šoli kot razredničarka dajala otrokom pisati nepodpisane spise, v katerih so pod varnim okriljem anonimnosti pisali svoja stališča. Prisluhnimo tem malim »učiteljem«:
- Ob nedeljah gremo k Savi, očka čisti avto od zunaj, midva z mamico pa od znotraj.
- Sreča ni ena velika sreča, ampak tisoč drobnih sreč in srečic.
- Urejeno stanovanje še ne pomeni topel dom.
- Ne maram mrzle zlate verižice, ki sem jo dobila, želim si, da bi me mamica objela s toplimi rokami.
- Ko na mamico pomislim, pa metlo vidim.
-Tisto, kar je res dragoceno, ne moreš kupiti z denarjem.
- Pri nas doma je tako lepo, da najraje ne bi nikdar zrasla. Kar vedno naj ostane tako.
- Moja mama je vsa harmonična. V večni harmoniji je odtenek barv njenih čevljev in torbice. Za ceno pa ne vpraša! (cena za »harmonične« čevlje in torbico je v tej družini bila družinska sreča)
.

Kakšen bi bil vaš nasvet za ohranitev družine. Kako lahko več generacij živi skupaj in se dopolnjuje? Kako spet postaviti na prvo mesto družinske vrednote?
Če stari starši prevzamejo varstvo vnukov in pomagajo mladim družinam do strehe, svojo vlogo dobro igrajo. Za skupno življenje več generacij pa je potrebna predvsem strpnost. Toleranca je umetnost življenja. Zavedati pa se moramo, da v današnjem kapitalizmu vlada tekmovalnost, denar in zunanji videz. Temu se moramo, vsaj sami pri sebi, zavestno tiho upirati. Res je, da danes starši delajo do pete ali šeste ure popoldne, pa vendar, ostanejo večeri, sobote, nedelje in prazniki. Za družinski izlet do bližnjega gozda, za guncanje na veji drevesa, za skakanje s štorov in za obmetavanje s storžki, ne rabimo denarja niti veliko časa. Modrost sedmošolkice, da sreča ni ena velika sreča, ampak tisoč drobnih sreč in srečič – je večno veljavna.
Morda te zanima tudi:

Werner: Stari starši pustijo globok pečat

Poslušajo ga rade vse generacije, od otrok, do starejši...

Zavod PET: Zdravilni dotik živali

V današnji družbi, ko se vse bolj oddaljujemo od sočlov...

Avstralija - skozi oči štirih motoristov

Ko pomislimo na motorje, večina od nas pomisli najprej ...

Mojca Senčar: "Tudi z rakom je mogoče polno živeti!"

Oktober je mesec boja proti raku dojk. Mojca Senčar o n...

Edvard Kužner: "Rad pomagam tistim, ki pomoč potrebujejo!"

Edvard Kužner je 72- letni upokojenec, doma v Ljubljani...

Nastja Klevže: "Rada bi živela!"

45- letna Nastja Klevže iz Maribora je pozitivna, optim...
Priljubljeno Priljubljeno Natisni Natisni
Komentarji Komentarji
5
Povečaj pisavo besedila
Pomanjšaj pisavo besedila
Ti je članek všeč? Klikni "Všeč mi je" in podaj svoj komentar.

Za komentiranje morate biti prijavljeni. Komentarji ne odražajo uredniške politike portala MojaLeta.si. Prosimo, da se pri komentiranju držite teme, ne uporabljate sovražnega govora in upoštevate pravila sodelovanja na portalu.
Komentarji
Irena Greb | 2.4.2015 | 00:57
Moja najljubša učiteljica, poslušali smo jo tudi ko je že zvonilo, nikomur se ni mudilo, dokler ni povedala do konca. Moj globok poklon za vse vaše delo
Albert36 | 25.10.2013 | 19:57
Jure! Že,že da drži kar praviš,na žalost.Vprašam pa ali smo ob precej večjem spoštovanju med seboj takrat slabše živeli kakor naj bi v tej svobodi bilo sedaj.Pohlep že tako bogatih je strahotno razčlovečil posameznika.
Jure | 26.9.2013 | 18:22
No ja .. saj sem v letih, pa ne toliko, da se ne bi spomnil pradeda, deda in očeta .. vsi so isto mislili glede propada vrednot tistega nekega obdobja.


Čudno, da se starci ponavljajo kot izlizana vinilka. Upam, da jaz čez nekal let ne bom tak, in da bom sprejel nov svet in nove vrednote tako kot jih naši otroci. Dejstvo je, da svet ostaja mlad - MI se staramo in postajamo malce tečni. Tečni starci. Zoprni. Radi bi ohranili nek svet, ki je že zgodovina.


Tale babica bi se lahko spomnila kako živo je bilo v Ljubljani kioncem 60ih, ko so v Ljubljani vladale bande, vsak večer pele ketne in noži, ko se je naenkrat spopadalo po 80 in več mladcev in si celo vojska ni upala blizu, kaj šele policija. Sa,m sem bil čaln Bežigrajske bande in VEM o čem pišem. Da ne začnem o sexualni revoluciji, kjer je prevladoval skupinski sex, saj HIVa še ni bilo.


NO, KAJ BOMO PA SEDAJ Z VREDNOTAMI?


Uredništvu predlagam, da odpre rubriko "Stare tečnobe, ki več pojma nimajo" (morda tudi sam spadam mednje).



BTW - sem eden redkih starcev, ki obvlada pcje in internet .. če rabi kdo kako pomoč ..
Lp
J
Prva stran Prejšna stra 1 2 Naslednja stran Zadnja stra
Prijavi se
Uporabniško imeGeslo



* Pozabljeno geslo? Klikni TUKAJ!
* Nov uporabnik? Registriraj se!
Predlogi prijateljev
Registriraj / prijavi se da ti bomo lahko priporočali nove prijatelje.
Ambasadorji MojaLeta.si arrow right
Trezika Vidovič

Trezika Vidovič
upokojena vzgojiteljica


"Prave odločitve me peljejo v pravo delovanje v življenju. Držim se zakona privlačnosti. Tisto, kar privlačiš, dobiš. Dobila sem življenje!"

Uredništvo Kontakt O portalu Oglaševanje Splošni pogoji Piškotki
© 2017 MojaLeta.si Vse pravice pridržane.