Vsa dan, ko srečam starega gospoda, sostanovalca tu v domu, sem vesela. Že pred časom mi je povedal, da hodi vsak dan gledat sončni zahod, razen seveda ob dnevih, ko je sonce povsem skrito za oblaki, Pravi, da ga to zelo veseli. Ko je bil še mlajši, je veliko hodil po hribih in tam videl veliko čudovitih sončnih zahodov. Zdaj ga ti sončni zahodi, ki jih gleda iz doma, spominjajo na mnoge lepe trenutke, ki jih je doživel v gorah. Od tod lahko gleda tudi vzhodni del Kamniških planin, ki jih je tolikokrat prehodil. Lepo mi je poslušati tega gospoda. Z dvema berglama hodi, pa nikoli me stoka in ne žaluje za tistimi časi, ko je hodil po hribih. Vesel je, da so ti časi bili in da se tega lahko spominja. Vsakokrat, ko ga vidim, razmišljam, kako lepo bi bilo, če bi vsak človek imel nekaj takega, česar bi se potem v starosti lahko veselil in bi ga to spominjalo na toliko lepih trenutkov v življenju. Ta gospod ima sončni zahod, ki ga lahko opazuje celo leto, v vseh letnih časih. Morda ima kdo kaj drugega podobnega iz narave, ali pa fotografije, knjige in še marsikaj.
Zdravnica, publicistka, predavateljica in prevajalka Metka Klevišar kljub upokojitvi še dandanes ostaja aktivna, pomaga ljudem, se z njimi pogovarja in odgovarja na najtežja življenjska vprašanja. Pravi, da bi se o smrti morali bolj pogosto pogovarjati.
Več boste našli tukaj.