»Eden izmed ključnih ciljev Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti je celostna skrb za starejše. Tako so naše glavne aktivnosti še vedno povezane s spremljanjem in ukrepanjem zaradi koronavirusa v domovih za starejše. Skupaj s stroko iščemo razumne ukrepe za ustrezno in kakovostno delovanje, ki bo zagotovilo varnost vseh naših zaposlenih in varovancev. To je pomembno, ker se moramo vsi počasi navaditi na novo realnost. Na ministrstvu že oblikujemo delovno skupino, ki bo skrbela tudi za pripravo načrta glede morebitnega drugega vala epidemije. Glavni cilj je namreč varnost in zaščita stanovalcev. Varstvo starejših je ključna tema dela našega ministrstva, ne samo med epidemijo, ampak vseskozi. Še naprej si bomo prizadevali za izboljšanje socialno-ekonomskega položaja starejših, kar smo dokazali že v času virusa,« je poudaril Janez Cigler Kralj, minister za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti.
Življenje po epidemiji koronavirusa zahteva nove pristope obravnave skrbi in dela z ranljivimi skupinami v okviru socialnovarstvenih storitev in programov na področju socialnega varstva. »Poslanstvo Socialne zbornice Slovenije je skrb in razvoj strokovne usposobljenosti vseh zaposlenih na področju socialnega varstva. Uspešnost našega delovanja se je pozitivno odražala tudi v obdobju razglašene epidemije koronavirusa in ukrepov, ki so bistveno spremenili običajen ritem življenja. Poudarjamo pa, da moramo večjo pozornost nameniti ureditvi bivanjskih razmer v domovih in jim zagotoviti več finančnih sredstev za pomoč in podporo starejšim,« je izpostavil mag. Nace Kovač, predsednik Socialne zbornice Slovenije.
Povečanje brezposelnosti in s tem poslabšanje materialnega položaja, manjša varnost, povečevanje nasilja v družinah in večja ranljivost oseb s težavami v duševnem zdravju lahko, brez ustreznih in učinkovitih oblik pomoči in strokovne podpore, vodijo v globok zdrs v socialno izključenost. Ta ima dolgotrajne oblike socialnega ''zdravljenja'' in prizadene tako gospodarske kot tudi druge razvojne cilje države. V času epidemije je kar 2070 novih gospodinjstev, ki živijo na robu revščine, zaprosilo za pomoč, kar predstavlja 5- do 10-odstotno rast prosilcev.
»Slovenija za svoj uspešen razvoj potrebuje stabilno in urejeno področje socialnega varstva. Uspešnost in učinkovitost razvoja se namreč meri po uspešnosti in učinkovitosti zagotavljanja pomoči najbolj ranljivim posameznikom naše skupnosti. Menimo, da se je potrebno nemudoma odzvati na predvidena socialna in zdravstvena tveganja, ki jih lahko prinese obdobje krize. Pospešeno je treba razvijati in implementirati medresorsko usklajene programe skupnostne obravnave, ki bodo pravočasni, kakovostni in učinkoviti. Posebej je potrebno intenzivirati in okrepiti spremljanje ljudi s hudimi in ponavljajočimi se duševnimi motnjami,« je dodal predsednik Socialne zbornice Slovenije.
Socialnovarstvene storitve in programi lahko podprejo posameznika v doseganju dostojnega življenja. »To pomeni tudi, da bodo morale socialnovarstvene organizacije stopiti k človeku in ga holistično obravnavati. Družba je namreč toliko močna, koliko je močan njen najšibkejši člen, in to je uporabnik socialnovarstvenih storitev in programov. Socialna zbornica Slovenije pa je »uho in oči« v družbi in odgovarja na potrebe človeka. V teh kriznih časih smo iz okolja dela z uporabniki »videli in slišali, kaj vse je potrebno urediti,« pojasnjuje Vilko Kolbl, generalni sekretar Socialne zbornice Slovenije. Novo situacija je namreč izpostavila marsikatere stiske posameznika, družine in drugih ranljivih skupin. Socialnovarstvene storitve in programi pa lahko podprejo posameznika v doseganju dostojnega življenja.
»Vsi se zavedamo, da je čas za sodelovanje in povezovanje vseh, ki prispevajo k boljši kakovosti življenja uporabnikov, kar pa pomeni tudi večjo finančno participacijo države. Prav povezovanje vseh deležnikov je ključno za dosego skupnega cilja, in sicer celostne oskrbe uporabnika kot osnove za njegovo kakovost življenja. Socialna zbornica Slovenije bo v prihodnje še toliko bolj opozarjala državo na skrb za najranljivejše skupine uporabnikov, ki ne bodo, kot to nekako že velja za področje socialnega varstva, zadnji sedeži v zadnjem vagonu državne vlakovne kompozicije,« je strnil Vilko Kolbl.