Razstava skozi univerzalne koncepte industrializacije, urbanizacije mest, spreminjanja življenja delavcev in distribucije kapitala ponuja celovit zgodovinski pregled razvoja industrije, dela in kapitala v Ljubljani od začetkov industrijske revolucije v začetku 19. stoletja do danes. Preko 600 predmetov priča o »industrijski« zgodovini Ljubljane od uporabe prvega parnega stroja v Cukrarni leta 1835 do danes, ko se klasična industrija počasi umika iz naše stvarnosti. Razstavo, ki bo na ogled do maja prihodnje leto, spremlja obširen katalog s prispevki devetih avtorjev. Pod njeno oblikovanje se podpisuje Novi kolektivizem, spremlja pa jo tudi bogat program dogodkov.
O razstavi je njen avtor, kustos za novejšo zgodovino v Mestnem muzeju Ljubljana
dr. Blaž Vurnik, dejal: »
Razstava spremlja razmerja med industrijo, delom in kapitalom skozi različna časovna obdobja. Vsaka sprememba političnih okoliščin v razgibanem 20. stoletju je na novo ustvarjala razmerja med temi tremi ključnimi elementi razvoja in napredka v času industrijske družbe.«
Računi, ki so jih izdajale prve ljubljanske tovarne, in izdelki, ki so jih izdelovale, portreti prvih industrialcev, fotografije goreče Cukrarne, plakati ljubljanskega velesejma, plakati s pozivi delavcem, arhivski posnetki iz ljubljanskih tovarn, predmeti, ki so definirali ambient naših domov v 70 in 80. letih, izdelki množične proizvodnje in potrošnje, TV oglasi, plakati, ki so nagovarjali k vlaganju certifikatov, ter pričevanja nekdanjih zaposlenih v ljubljanskih tovarnah je le nekaj izmed več kot 600 predmetov, ki večinoma prihajajo iz zbirke Mestnega muzeja. Nekaj predmetov in fotografij pa so si za razstavo v muzeju tudi izposodili, in sicer v Narodni galeriji in Narodnem muzeju Slovenije, v Muzeju novejše zgodovine Slovenije, NUK-u, Zgodovinskem arhivu Ljubljana, arhivske posnetke so poiskali v Slovenskem filmskem arhivu in arhivih RTV Slovenija, nekaj predmetov pa so za razstavo prijazno posodili tudi zasebniki. Pri snovanju razstave so v muzeju sodelovali tudi z ljubljanskima tovarnama Ljubljanske mlekarne in Lek, izdelke pa so darovali še Ilirija, Medex, Mercator, Union, Hella Saturnus, Žito, Elma tt ter Belinka.
Direktor Muzeja in galerij mesta Ljubljane, katerega del je Mestni muzej Ljubljane,
Blaž Peršin na vprašanje, zakaj je pomembno, da poznamo »industrijsko« zgodovino Ljubljane, odgovarja: »
Vpogled v to obdobje nam daje prenekatere odgovore o izjemni prepletenosti naših vsakdanjih navad z industrijo ter o njenem vplivu na urbanizem, socialni ustroj družbe in spreminjanje celotnih sosesk, kjer je industrija pustila neizbrisen pečat. Danes, v času »finančne in digitalne industrije«, je klasična tovarna postala sinonim za izpraznjene prostore in mesta, zato se sprašujemo, kako »naseliti« te površine, katere so tiste vsebine, ki bi jim dale »nove« vrednote, novo upanje.«
Še več informacij najdete tukaj.