Rezultati vprašalnika, v okviru katerega je več kot 4,6 milijona Evropejcev podalo svoje mnenje o ureditvi poletnega časa, so pokazali, da je velika večina Evropejcev proti premikanju ure. Po neuradnih podatkih, ki so ta teden pricurljali v javnost, se je 80 odstotkov sodelujočih izreklo proti premikanju ure dvakrat letno, poročajo slovenski mediji.
Predsednik komisije je prepričan, da bo zato poslej v EU le še poletni čas. Kot je dejal, se bo pri Evropski komisiji zavzel za pripravo ustreznega zakonodajnega predloga, nato pa so na potezi države članice in Evropski parlament.
Kot je dejal Juncker v jutranji oddaji ZDF, ni smiselno spraševati ljudi, kaj mislijo, potem pa ignorirati njihovega mnenja. "Ljudje to želijo, mi bomo to naredili," je še poudaril.
Oceno sedaj veljavne direktive je z resolucijo o poletnem času februarja letos zahteval Evropski parlament, ki je od komisije zahteval tudi pripravo sprememb, če bodo potrebne.
Po sedanji zakonodaji EU o ureditvi poletnega časa je treba ure premakniti dvakrat letno, da bi upoštevali spreminjanje dolžine dnevne svetlobe in izkoristili razpoložljivo svetlobo v določenem obdobju. Ureditev poletnega časa na ravni EU velja od leta 1980 in zagotavlja enoten pristop glede premika ure na enotnem trgu. Države EU so neodvisno od ureditve poletnega časa razvrščene v tri različne časovne pasove.
V Evropski uniji velja ureditev poletnega časa od leta 1980, kar zagotavlja enoten pristop glede premika ure na enotnem trgu. Nekatere članice pa so poletni čas začele uporabljati že pred tem. V Sloveniji so tako kot drugod v nekdanji Jugoslaviji premik ure uvedli leta 1982, še pišejo slovenski mediji.