Supanja in zorbanja se še ni videlo v živo. Človek pač ni ob pravem času na pravem kraju. Pač pa naleti na rekvizite, potrebne za obe športni panogi, tik ob vodi. S prijaznim izposojevalcem vred, ki razloži in pojasni specialnosti obeh športov, se reče besedo, dve o novih športih in občutek je dober.
Druga pot je planinarjenje, najsi gre za rekreativno ali ekstremno. »Steza prosta tam stoji« in privablja navdušene planince, da se podajo po njej in rinejo kvišku, vse dokler se ne dotaknejo neba. S čudovitim razgledom je poplačan tovrsten trud, prepojen z znojem in izjemnim naporom.
Pohodi po ravninski naravi, dolgi in včasih tudi naporni, skrbijo za določeno kondicijo in vzdržljivost. Navadno za to dejavnost obstajajo pohodni čevlji ali poleti lahki športni copati. V rosno mladih letih si človek privošči hojo po travi brez obuvala. To je tako blagodejno! Iz zemlje črpa moč, energijo. Narava je zdravilo za vsa živa bitja, posebno če je bitje v kar najtesnejšem stiku z njo. Naj bo tako vedno in povsod!
Tretja pot so knjige vseh vrst, od leposlovnih do strokovnih. Slikanic za velike in male, stripov. Človeka vodijo k boljšemu, višjemu, proti nebu samemu, vedno navzgor. Le da je s knjigo človek vedno sam. Z njo si lahko osmišlja dneve, izpolni svoj prosti čas in celo kdaj življenje.
- Beri, da ne boš delala neumnosti, si je govorila marsikatera bralka, ki je vedno našla za branje čas poleg redne službe. Posebno taka, ki so ji kasneje dali vzdevek »knjižni molj«. Ogromno branja je potrebno, da človek lahko kaj enako plemenitega od sebe da. Velja namreč nenapisano pravilo, da naj človek življenju da, kar je dobrega prejemal od njega.
Duhovnost je najti tudi drugje, ne le v knjigah ali cerkvenih institucijah. In že se odpirajo nove poti: izleti, obiskovanja predstav, koncertov…
Izleti so poslastica in protiutež človekovemu vsakdanjiku. Kaj vse radostnega se je že izcimilo iz tega pohajkovanja po deželi, celini ali svetu! Ali niso podobni parni lokomotivi, ki v presežku energije sipa bleščice svojih isker na svet, ga dela čudovitega in čarobnega?
Predstave so vseh vrst, za moderne ljudi performansi. Kino predstave so »in« za nekatere cineaste, ki si ne pomišljajo iti nanje niti pod zvezdno nebo. Gledališče je bolj živo in zato bolj ranljivo. Kralj Lear že od mladih let naprej opozarja na usodno zmoto… Alma Karlin pripoveduje o sebi prek mnogih ust…
Koncerti so idealno preživljanje prostega časa pozimi ali poleti. V prvem primeru človeka k spremljanju »primora« mraz, ker ni nič »luštno« biti tedaj zunaj, v drugem primeru pa vročina, ko človek išče senco in hlad.
Šopek… Obisk prijateljev. Mestne prijateljice hrepenijo po tem, da bi obiskale tisto, ki v nasprotju z njimi živi sredi narave, v sožitju z bio svetom, torej z rastlinami in živalmi. Je kar nekaj preprek. Vsaka ima svoj vozni red, in te je potrebno uskladiti. Končno se vse uredi in ženske v najboljših letih se, polne vsakovrstnih pričakovanj, predvsem pa veselja nad pričakovanim doživetjem lepega podajo v poletno avanturo.
Na kmetiji se nahaja šest ljudi. Kako se harmonizirati? Prva skupna dejavnost je odlično kosilo eko pridelave. Tipanje v polno, kajti tu so že drugič. Začutijo se in steče dolg, povezan pogovor, ki zbuja upanje in zaupanje. Skupinska terapija za telo in dušo, kajti pridružijo se še psi, ki se hočejo samo božati, božati…
V taki skupini se človek mora predati scela ali pa je samo fizično prisoten. Tako kot v šoli. Tu ni polovičarstva, sprenevedanja ali goljufanja, kajti vsak vidi drugemu pod kožo. Mladina dodaja dnevu popolno mozaično sliko.
Kava. Tu je kak uhelj, tam je kak križ. Vse čaka obilje, takšno ali drugačno. Kako nelagodje bo preseženo, težave bodo vse blažje, teža življenja bo vedno lažja. Ne, saj ni vse to kar tako, v en dan izrečeno, ker tudi prisotni niso kar nekdo, tam z ulice sneti.
Karte. Lepi značaji, a še ne povsem uresničeni. Tu je razloček med prisotnimi dokaj opazen in greh obelodanjen. Tu nastopijo vprašanja in sram. Videti je zidove namesto mostov. Kako lahko nekdo na greh odgovori z brezpogojno ljubeznijo?! In grešnika postane v dno duše sram spričo zavedanja tega spoznanja... Pa samo da je prišlo v zavest, potem je lažje ukrepati. Zavest je pot do višjih nivojev ravnanja.
Favnov svet in čudenje. Kruljenje, kikirikanje, kokodakanje, vekanje, meketanje, hrzanje, lajanje…Čudenja je na pretek. In estetskega užitka. Svet je lep in enkrat samo za vsakogar dan. Trenutek se ne ponovi. Popravnega izpita v naravi ni. Vse drvi v neskončnost ter prostranost časa in vesolja.