Slovenija je ena izmed držav članic EU z najnižjo razliko med povprečno plačo moških in povprečno plačo žensk. V letu 2018 je bila povprečna mesečna bruto plača žensk (1.709 evrov) za 127 evrov nižja od povprečne mesečne bruto plače moških (1.836 evrov). Povprečna mesečna bruto plača je v Sloveniji v znašala 1.778 EUR. Mediana povprečne mesečne bruto plače, tj. srednja vrednost, ki deli populacijo na dva enaka dela, pa je bila 1.482 evrov, piše Statistični urad RS (SURS).
Kako dolg je naš delovni teden, kako stabilne so naše zaposlitve ter kako usklajujemo delo in družinsko življenje? Ob letošnjem svetovnem dnevu dostojnega dela so pri SURS poiskali in izbrali nekaj uradnih statističnih podatkov o dejavnikih, ki vplivajo na kakovost zaposlitve.
7. oktobra zaznamujemo svetovni dan dostojnega dela. Z izrazom dostojno delo se razume naslednje: priložnost za delo s poštenim plačilom, varnost delovnega mesta in socialno varnost, boljše možnosti za osebni razvoj in socialno vključenost, svobodo posameznikov pri izražanju njihovih skrbi in težav pri delu, svobodo združevanja in sodelovanje pri odločitvah, ki vplivajo na njihova življenja, ter enake možnosti in enako obravnavanje za vse moške in ženske. Z dostojnim delom sta v veliki meri povezani tudi kakovost dela oziroma kakovost zaposlitve, poudarjajo pri SURS.
Gibanje števila delovno aktivnih
Število delovno aktivnih se v Sloveniji v zadnjih letih povečuje. V 2018 jih je bilo 981.000, kar je nekaj manj kot 60 % vseh prebivalcev, starih 15 ali več let. Naraščata tako število zaposlenih kot število samozaposlenih.
V Sloveniji so zaposlitve stabilne
Na blaginjo delavca, njegovo zadovoljstvo in zavzetost za delo močno vplivata stabilnost in varnost zaposlitve. Stabilnost zaposlitve se odraža v deležu oseb v neformalnih in prekarnih zaposlitvah, poleg tega pa tudi v trajanju zaposlitve pri istem delodajalcu.
Slovenija je po kazalniku trajanja dela pri trenutnem delodajalcu med članicami EU med prvimi, saj je v 2018 delalo pri istem delodajalcu najmanj 10 let več kot polovica delovno aktivnih (starih 25+). Nekaj več kot desetina pa jih je v 2018 delalo pri trenutnem delodajalcu manj kot eno leto. Na nasprotni strani razvrstitve držav po vrednosti tega kazalnika so bile skandinavske in baltske države. Tam je bil delež delovno aktivnih z najkrajšo delovno dobo pri trenutnem delodajalcu največji. Na Danskem je na primer skoraj polovica delovno aktivnih delala pri trenutnem delodajalcu manj kot 5 let.
Slovenci smo s svojo službo zadovoljni
Stabilnost in varnost zaposlitve vplivata tako na blaginjo, finančno stabilnost kot tudi na zadovoljstvo zaposlene oz. samozaposlene osebe z delom. V 2018 so zadovoljstvo s svojim delom ocenile s povprečno oceno 7,5 (na lestvici 0–10). Med zaposlenimi in samozaposlenimi ni bilo bistvenih razlik.
Med vsemi delovno aktivnimi je bilo takih, ki so bili zelo zadovoljni s svojim delom, več kot polovica. Takih, ki s svojim delom niso bili zadovoljni, je bilo 2 %.
Delate več kot 48 ur tedensko?
Običajni delovnik (delovni teden) v Sloveniji je dolg 40 ur. Koliko delovno aktivnih dela več kot toliko ur na teden? V 2018 je običajno opravilo 49 ali več ur na teden nekaj več kot 7 % delovno aktivnih oseb. To nas je v mednarodni primerjavi uvrstilo pod evropsko povprečje (9 %). Najnižji delež delovno aktivnih, ki so opravili toliko ur, je imela Litva (manj kot odstotek), najvišjega pa Grčija (nekaj več kot 17 %), še pišejo pri SURS.
Še več zanimivih podatkov pa si lahko preberete na portalu Statistični urad RS.