Najcenejši so sekanci, sledijo drva in nato peleti. Z lesnimi gorivi se grejemo tudi za polovico ceneje kot s kurilnim oljem – a le, če smo kupili kakovostna goriva in jih kurimo v kakovostni peči, ki ima ustrezno nastavljen sistem gorenja in odvod dimnih plinov.
Po dveh letih so na ZPS ponovno izvedli test lesnih peletov. Potem ko so predlani ugotovili, da se je kakovost preizkušenih peletov v povprečju poslabšala, so rezultati letošnjega preizkusa takšni, kot so jih vajeni na najbolj razvitih trgih. Med 25 vzorci so bili sicer štirje, ki niso ustrezali označeni kakovosti, nobeden od njih pa ni bil neustrezen.
Po podatkih Gozdarskega inštituta Slovenije je proizvodnja lesnih peletov v Sloveniji v letu 2016 znašala skoraj 120.000 t, raba pa je ocenjena na več kot 170.000 t. Slovenija tako ostaja, kljub povečevanju proizvodnje, velika neto uvoznica lesnih peletov. Večino peletov uvozimo iz Romunije (41 %) sledijo Bosna in Hercegovina, Hrvaška in Avstrija.
"Prvo analizo kakovosti peletov na Slovenskem trgu smo naredili v letu 2013 in ugotovili zaskrbljujoče stanje, saj kar 30 % vzorcev ni ustrezalo nobenemu kakovostnemu razredu, le 10 % vzorcev pa je bilo uvrščenih v prvi kakovostni razred. Po štirih letih ugotavljamo, da se je stanje bistveno izboljšalo, saj letos med našimi vzorci ni bilo neustreznih, kar 60 % vzorcev pa se uvršča v najvišji kakovostni razred," je predstavila stanje dr. Nike Krajnc iz Gozdarskega inštituta Slovenije.
Da so lesna biomasa in peleti eden od glavnih obnovljiv virov energije za ogrevanje pa poudarjajo na Eko skladu. Mag. Hinko Šolinc, direktor Eko sklada, je ob tej priložnosti poudaril: "Lesna biomasa in peleti so eden od glavnih obnovljivih virov energije za ogrevanje. Na Eko skladu že več let nudimo ugodne kredite in subvencije za nakup kurilnih naprav na lesno biomaso, ki dosegajo visoke standarde na področju izkoristkov toplotne moči in kakovosti izgorevanja. Zavedamo pa se, da so lahko optimalni prihranki energije in zmanjšanje onesnaževanja zraka doseženi le ob uporabi kuriva ustrezne kakovosti, za kar sta ključna pravilno označevanje lesnih peletov in dobra informiranost potrošnikov. Zato smo se odločili, da v letošnjem letu podpremo neodvisni test lesnih peletov in komunikacijske aktivnosti ZPS in MIPOR na tem področju."
Spodbudni rezultati
"Razveseljivo je, da je bil pri 16 vzorcih na vreči označen kakovostni razred z enim od certifikatov proizvajalca (najbolj pogosto EnPlus, a tudi DIN in S4Q), kljub vsemu pa ni šlo povsem gladko. Odkrili smo namreč štiri vzorce, ki so na testu dosegli slabši rezultat, kot bi ga morali glede na certifikat. Razlike so resda sorazmerno majhne, a pri testu smo upoštevali stroga merila, ki jih postavlja standard, zato smo vse omenjene vzorce kaznovali z odvzemom točk in so na koncu vsi dobili 20 točk oziroma so se uvrstili na spodnji rob ocene `pomanjkljivo´," je poudaril Boštjan Okorn iz Zveze potrošnikov Slovenije in dodal: "Kljub temu lahko podamo pozitivno splošno oceno. Po testu lesnih peletov smo lahko letos prvič res zadovoljni, saj se v laboratoriju ni znašla niti ena vreča z zares slabo vsebino. Zdaj lahko zgolj upamo, da to pomeni dokončno ureditev trga, kar bomo seveda preverili na prihodnjih testih."
Premik na bolje pa pomeni tudi, da je zdaj potrošnika nekoliko lažje napotiti k nakupu in uporabi lesnih peletov. Gre namreč za surovino, ki je bi lahko v prihodnosti v Sloveniji vsekakor dobila večjo vlogo – vsaj takšno, kot jo ima v Avstriji in Skandinaviji. A za kakovosten preboj niso dovolj zgolj kakovostni peleti, pač pa tudi kakovostne peči ter ustrezno nastavljen sistem gorenja in odvoda plinov.
Še več informacij boste našli tukaj.