Vitamini: Kaj moramo vedeti?

Ne glede na to, kako skrbimo za zdravo prehrano, se verjetno strinjamo, da se prehranski nasveti spreminjajo skoraj tako hitro kot vreme. Se spomnite, ko so jajca veljala za zdravju škodljiva? Zdaj jih znova lahko jemo vsak dan. In ko so paradižnik sumili, da povzroča raka? Zdaj je sočni rdeči sadež znova v prehranski »milosti«. V poplavi informacij na eni strani ter pomanjkanju zakonske regulative na drugi je težko presoditi, katerim informacijam lahko verjamemo in ob katerih lahko samo zamahnemo z roko ter se primemo za denarnico.

Toksičnost vitaminov
Malo ljudi ve, da uživanje v maščobah topnih vitaminov (vitamin A, vitamin E, vitamin K, vitamin D, karotenoidi) prav nič ne koristi, če zraven ne zaužijemo dovolj zdravih maščob. Za vitamin D, ki je edini vitamin, ki ga telo proizvaja samo, je ključna izpostavljenost UV žarkom. Ker se v maščobah topni vitamini nalagajo v maščobnem tkivu, lahko v prevelikih količinah postanejo toksični. V vodi topni vitamini, kot so folna kislina, vitamin C, vitamin H ter vitamini skupine B, se v tkivih ne kopičijo, pač pa se presežek skozi ledvice z urinom izloči iz telesa. Potrebe po vitaminih so kronično povečane pri oslabljenem imunskem sistemu, če imamo slabše delujoča jetra, če ledvice ne delujejo optimalno, ko smo pod stresom in če jemljemo zdravila.

Vitaminov nam kronično primanjkuje
»Najboljši vir vitaminov so cela, nepredelana živila, obrana v času zrelosti. Zrastejo naravno iz zemlje, hranilne snovi v njih pa se nahajajo v obliki, ki jo naše telo najlaže vsrka,« pravi nutricistka Amanda Henham, ter nadaljuje: »Pomembno je tudi vedeti, da kuhanje vitamine spremeni, še posebej tiste, ki so topni v vodi. Zato je idealno, da kombiniramo surovo in kuhano hrano.«
Tako teorija. Praksa je drugačna. Poročilo Dietary Guidelines Advisory Committee za leto 2015 navaja, da večina odrasle populacije uživa premalo vitamina A, vitamina D, vitamina E, folne kisline, vitamina C, kalcija, magnezija in železa. Slednje posebej velja za ženske pred menopavzo. Dietetičarka Emily Braaten pravi, naj vztrajamo in čim več vitaminov zaužijemo s prehrano. Kar pomeni najmanj 500 gramov zelenjave na dan - količina, ki jo marsikdo težko spravi »po grlu«.

Proč s sintetičnimi vitamini!
Vse več prehranskih strokovnjakov in zdravnikov pa meni, da samo s prehrano težko zadostimo dnevne potrebe po vitaminih in mineralih. »Obdelovalna zemlja je osiromašena hranil, hrana pa prepotuje na tisoče kilometrov, preden pride do potrošnika. Ko ohrovt doseže našo mizo, je na poti teden dni, in v tem času izgubi do 30 odstotkov vitaminov,« pravi dr. Schreiber. Svetuje kombinacijo cele, organsko pridelane zelenjave ter kakovostnega vitaminskega dodatka. Kjer vlada prava zmeda. Ker vitaminski dodatki ne sodijo pod zdravila, jih lahko proizvaja in prodaja praktično vsakdo, kontrola njihove kakovosti in učinkovitosti pa je »misija nemogoče«. Uporabniki smo tako na milost in nemilost prepuščeni agresivnemu oglaševanju, nekritično kupovanje (in uživanje) pa zdravju bolj škodi kot koristi. Enostavno pravilo, ki se ga velja držati, preden odpremo denarnico,pa je: nikoli ne posegajmo po sintetičnih vitaminih. Njihova biološka razpoložljivost (sposobnost, da jih naše telo vsrka v obliki, ki jo potem lahko tudi uporabi) je zanemarljiva, pogosto pa vsebujejo tudi umetna barvila in druge dodatke. Proizvajalca natančno preverimo, ne glede na to, ali kupujemo v supermarketu, preko spleta ali v lekarni. Slednja ni jamstvo za kakovost prodajanega, saj zakonodaja določa, da za kakovost odgovarja proizvajalec sam.