Za ogrevanje uporabljajmo le goriva, ki so namenjena za uporabo v posameznih kurilnih napravah. Odpadna motorna ali druga olja, barvan ali drugače kemično obdelan les, gorljivi odpadki, kot je na primer plastika, ne sodijo v kurilne naprave, saj pri kurjenju povzročajo nastanek zelo toksičnih dioksinov. Poleg izpustov toksičnih snovi v zrak in posredne kontaminacije tal in rastlin so v teh primerih lahko močno toksične tudi dimniške saje in pepel.
V Sloveniji v času kurilne sezone pogosto prihaja do preseganja trdnih delcev PM10 v zraku. Glavna vzroka za slabšo kakovost zraka v tem obdobju sta nepravilno kurjenje in uporaba zastarelih malih kurilnih naprav. Poleg vpliva na kakovost zraka, ti delci negativno vplivajo tudi na zdravje ljudi.
Posledice za zdravje:
Plini in delci, ki nastajajo pri kurjenju odpadkov, vstopajo v naš organizem z vdihavanjem, preko kože, lahko pa tudi z uživanjem onesnažene hrane in vode. Posledice za zdravje so lahko takojšnje ali zapoznele. Močno so odvisne od vrste onesnaževala, količine vnesene v telo, časa in stopnje izpostavljenosti, načina vnosa ter dovzetnosti posameznika. Vdihavanje visokih koncentracij delcev in drugih onesnaževal povzroča takojšnje draženje dihalnih poti, prizadene pa lahko tudi druge organske sisteme. Telo se v takšnih primerih odzove z vnetjem sluznic, ki ima za posledico solzenje oči in izcedek iz nosu, kašljanje in oteženo dihanje. Težave bolnikov z obstoječimi akutnimi in kroničnimi boleznimi dihal (npr. astma ali kronične obstruktivne pljučne bolezni - KOPB) se povečajo. Stanje bolezni se poslabša tudi pri bolnikih z boleznimi srca in ožilja, poveča se tudi možnost za nastanek srčne kapi.
Še posebej so ogroženi dojenčki in otroci, starejši ljudje, ljudje z boleznimi srca in ožilja, ljudje z boleznimi dihal (astmo, KOPB in bolniki z drugimi kroničnimi pljučnimi boleznimi), sladkorni bolniki.
Delce, ki so lahko dodatno onesnaženi z organskimi in anorganskimi snovmi, lahko tudi zaužijemo. Med kurjenjem se sproščajo v okolje in posedajo na sadje in zelenjavo ter na rastline, ki so krma za živali. Z dežjem se spirajo v tla, na tak način lahko onesnažijo tudi pitno vodo. Tako vstopijo v prehransko verigo. Nekatera onesnaževala so lahko rakotvorna, lahko spreminjajo genetski material ali povzročajo nepravilnosti pri zarodku oziroma plodu, povzročajo lahko hormonske motnje in druge nezaželene zdravstvene učinke, kot npr. različne kožne spremembe (klor akne, hiperpigmentacije, razbarvanje kože, prekomerna poraščenost), lažje okvare jeter itn. Onesnaženemu zraku se lahko izognemo le z umikom v manj onesnaženo okolje. Onesnaženost nekaterih živil, kot npr. sadja in zelenjave, je možno zmanjšati z običajnimi postopki pranja pred uporabo za prehranske namene. Težje pa je preprečiti vnos obstojnih onesnaževal z onesnaženimi živili živalskega izvora.
Gorljive odpadke ločujmo, da se ponovno uporabijo. Ne kurimo jih v kurilnih napravah, niti na prostem. Njihovo kurjenje zelo škodi zdravju!
Več informacij o pravilnem kurjenju je objavljeno na spletni strani (www.mojzrak.si), kjer so na poljuden način predstavljeni nasveti za ravnanje posameznikov, ki prispevajo k izboljšanju kakovosti zraka. Poudarek je na ukrepih za pravilno kurjenje v malih kurilnih napravah doma, ukrepih v prometu, v kmetijstvu, pri kurjenju na prostem in pri uporabi pirotehnike.