Oskrbnina v skoraj vseh domovih za starejše in posebnih socialnovarstvenih zavodih je s 1. januarjem zlasti zaradi večjih stroškov dela višja za dva odstotka, je pojasnil sekretar skupnosti socialnih zavodov Jaka Bizjak. Vlada in sindikati javnega sektorja so namreč podpisali dogovor, po katerem se bodo plače večini zaposlenih izboljšale, pišejo slovenski mediji.
Vsaj oskrbni del, torej del, ki ga plačajo stanovalci, je treba po Bizjakovih besedah uskladiti z višjimi plačami. "Dokler imamo sistem, po katerem kadre v oskrbi plačujejo stanovalci preko oskrbnin, se bodo te zvišale ob vsakem dvigu plač v javnem sektorju," je pojasnil.
V skupnosti sicer po njegovih besedah niso proti dvigu plač. Nasprotno, zlasti najslabše plačanim bi jih bilo treba še bolj povišati, meni. Domovi in zavodi imajo namreč že velike težave s kadri na najslabše plačanih delovnih mestih, ker so pogoji dela v primerjavi s trgovino in industrijo manj ugodni. "Težave imamo pri zaposlovanju vseh kadrov, ki so uvrščeni enako ali nižje od srednjih medicinskih sester," je opozoril. "Plače višje uvrščenih pa so v razmerju glede na slovensko povprečno plačo dobre, če jih primerjamo z drugimi članicami EU," je dodal.
70 odstotkov cene pokrije starostnik sam
Starostnik v Sloveniji lahko po Bizjakovih besedah pričakuje, da bo iz javnih sredstev morda pokritih 30 odstotkov cene potrebnih storitev zanj. Ostalo bo moral pokriti bodisi sam bodisi svojci. Po drugi strani v državah, kjer je dolgotrajna oskrba najbolje urejena, denimo na Nizozemskem ali na Švedskem, delež plačila potrebnih storitev iz javnih sredstev znaša prek 90 odstotkov, je opozoril.
Cene oskrbnine se bodo v prihodnje po njegovih besedah le še povečevale zaradi večjih stroškov dela, dodatno pa se zvišujejo tudi cene energije in hrane. Kot je dejal, so energenti in hrana med stroški zavodov po obsegu takoj za stroški dela. "Delavce je treba plačati, zgradbe ogreti in ljudi nahraniti," je povzel.
V drugih državah je rešitev sistem dolgotrajne oskrbe
Tu gre po njegovem opozorilu bolj za vprašanje, kdo bo stroške pokril, saj bodo cene še naraščale. Spomnil je na raziskavo Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj iz leta 2017, po kateri med njenimi članicami ni države, kjer bi starostnik s povprečno pokojnino lahko pokril storitve, če potrebuje nekoliko več tuje pomoči. "Zato so v drugih državah vzpostavili sistem dolgotrajne oskrbe, pri nas pa še vedno ne," je opozoril.
V razvitih državah starostnik pride v sistem dolgotrajne oskrbe šele tedaj, ko se njegova rehabilitacija konča, do takrat pa so storitve plačane iz zdravstvenega sistema, je izpostavil Bizjak. Po njegovih besedah zaradi razvoja medicine nekatere bolezni, denimo možganska kap, niso več tako usodne kot v preteklosti, a hkrati z razvojem medicine ni bilo poskrbljeno za zadostno rehabilitacijo.
"V bolnišnici naredijo najnujnejše, potem pa bolnika, ki še vedno ni popolnoma samostojen in bi še potreboval zdravstvene storitve, odpustijo," je opozoril in kritično dodal: "Rečejo mu: 'Zdaj pojdi domov ali pa v dom, če ga slučajno lahko plačaš.'"
Za primer je vzel druge evropske države, kjer sta paliativna oskrba in rehabilitacija po kapeh in zlomih velikih kosti pri starejših v veliki meri kriti iz obveznega zdravstvenega zavarovanja. V Sloveniji pa mora starejša oseba po kirurški oskrbi zlomljenega kolka, ko še potrebuje rehabilitacijo, od katere je odvisno, ali bo še samostojna ali pa prikovana na posteljo, v dom za starejše.
V domu plačuje enako kot nekdo, ki je tam zaradi potrebe po pomoči pri hranjenju in odvajanju, je kritičen sekretar Skupnosti socialnih zavodov Slovenije. "Gre za povsem akutne zdravstvene storitve, do katerih imajo ljudje pravico iz zdravstvenega zavarovanja," je sklenil.