»V Lekarniški zbornici menimo, da je obstoječ Zakon o lekarniški dejavnosti primeren in na mestu, kar so potrdile mnoge institucije. Zato se nikakor ne strinjamo s predlaganimi spremembami Zakona, ki jih je je v Državni zbor vložila poslanska skupina SMC. Upam, da bo zdrav razum premagal, da se ne bo poseglo v že zdaj dobro urejeno lekarniško mrežo in da se trenutni Zakon ne bo spremenil,« je poudarila mag. Darja Potočnik Benčič, mag. farm., spec., predsednica Lekarniške zbornice Slovenije.
S tem soglašajo tudi na Fakulteti za farmacijo, Ekonomsko socialnem svetu, Trgovinski zbornici Slovenije in Hrvaški lekarniški zbornici. Podpirajo trenutni Zakon in Lekarniško zbornico Slovenije. Iz omenjenih institucij so tudi pripravili pisma in gradivo, zakaj se s spremembami ne strinjajo.
Dejstvo je, da bi bili z novimi spremembami prikrajšani predvsem prebivalci manjših slovenskih krajev, zasebniki s koncesijo in manjši javni zavodi. Prišlo bi do kaosa in razpada mreže lekarn v manjših krajih. »Odpiranje več lekarn v urbanih središčih bi pomenilo zaprtje približno enakega števila lekarniških enot na obrobju. V lekarniški dejavnosti je treba zagotoviti enakomerno preskrbo vseh prebivalcev z zdravili, saj imajo vsi prebivalci enako pravico do dostopa do zdravil in lekarniških storitev. Naj samo podam primer iz Madžarske. Tam so se po popolni liberalizaciji dejavnosti v mestih res odpirale nove lekarne, a je v štirih letih vrata zaprlo 600 lekarn v manjših krajih,« je izpostavila mag. Darja Potočnik Benčič.
Z novim Zakonom bi lahko javni lekarniški zavod tudi ustanovil organizacijo, katere temeljna dejavnost je dobava zdravil. Če je dovoljeno, da javni zavod ali zasebnik s koncesijo ustanovi veletrgovino, bo zagotovo izposlovano, da lahko tudi veletrgovec odpira lekarne. To bistveno vpliva na strokovno neodvisnost magistrov farmacije, ki imajo po kodeksu etike obvezo, da dajejo potrebe pacienta na prvo mesto.
Na Fakulteti za farmacijo pravijo, da predlagane spremembe znatno posegajo v trenutno ureditev lekarniške dejavnosti. Med drugim pravijo: »S predlogom sprememb se bo večala koncentracija lekarn v mestih in siromašila mreža lekarn izven urbanih območij. S tem se bomo odmikali od zagotavljanja skladnosti regionalnega razvoja in zagotavljanja zdravstvene obravnave uporabnikov do storitev lekarniške dejavnosti pod enakimi pogoji. Če se zaradi migracij organizirajo dodatne lekarne v urbanih središčih, to avtomatsko pomeni manjše število lekarn in/ali ekonomsko nerentabilne lekarne v ne-urbanih središčih.«
Tudi v Trgovinski zbornici Slovenije predlogu Zakona nasprotujejo, med drugim menijo, da bi sprejetje pomenilo, da bi preostali veletrgovci še naprej ostali v neenakopravnem konkurenčnem položaju. »Razlogi za prepoved vertikalnih povezav so bistveni, in sicer ne le zaradi zagotavljanja zdrave konkurence, pač pa tudi zaradi zagotavljanja strokovnosti in neodvisnosti lekarniškega dela. Odvisnost oziroma lastniška povezava lekarne in veletrgovca bi namreč lahko privedla do favoriziranja interesa zavoda pred koristjo in varnostjo prebivalcev,« so dejali.
Lekarniški zbornici Slovenije je pismo podpore poslala tudi Hrvaška lekarniška zbornica. V njem so izrazili podporo Lekarniški zbornici Slovenije v prizadevanjih za ohranitev lekarniške mreže in preprečevanje negativnih posledic deregulacije lekarniške dejavnosti. »Predlagana ukinitev lekarniške mreže lahko povzroči pomembne negativne posledice za organizacijo javne lekarne in ogrozi razpoložljivost, kakovost in trajnost lekarniške oskrbe, ki je v vseh državah zaradi staranja prebivalstva in večje porabe zdravil vedno pomembnejši segment javnega zdravja,« so poudarili.