Ni služb, ni stanovanj, ni plač, ni otrok. Rodnost pri nas pada, le kaj ne bi, mladi si težko privoščijo otroka, mu nudijo vse, kar potrebuje. S tem pa nastaja težava, saj se prebivalstvo tudi pri nas stara. Življenjska doba se podaljšuje. Od leta 1960 do leta 2011 se je življenjska doba podaljšala za osem let, že leta 2020 pa bomo tem letom dodali še dve. Najhitreje se povečuje in podaljšuje starost od 85 leta dalje. Po nekaterih navedbah pa bo to pri nas predstavljalo problem. Do leta 2060 naj bi se zaradi nizke rodnosti zmanjšal delež aktivnega prebivalstva za kar 32,5 odstotka.
Globalna študija, katere članek je bil objavljen v znanstveni reviji Science, je pokazala, da lahko rahlo nižja rodnost od potrebe za obnavljanje prebivalstva, celo izboljša življenjsko raven. Študija je bila narejena na podlagi podatkov iz 40 držav, potrdila je, da lahko rodnost, ki je rahlo pod ravnijo 2,1 otroka na žensko, kolikor je potrebno za obnavljanje prebivalstva, pozitivno vpliva na življenjski standard.
A pri nas je zgodba drugačna. Slovenija ima zelo nizko rodnost, beležimo med 1,2 in 1,6 otroka na žensko v zadnjem četrt stoletju, kar pa na blaginjo, na življenjsko raven vpliva vse prej kot pozitivno.
"Slovenija je ena izmed redkih držav, ki jim študija priporoča, da naj država spodbuja višjo rodnost, saj je trenutna raven tako nizka, da znižuje življenjsko raven prebivalstva, hkrati pa se bo potrebno ukvarjati z visokimi stroški hitrega staranja prebivalstva," pravi dr. Jože Sambt iz Ekonomske fakultete v Ljubljani, soavtor študije.
Nižja rodnost pozitivno vpliva na življenjsko raven
Študija, ki so jo vodili raziskovalci iz East-West centra na Havajih in Univerze Berkeley v Kaliforniji v 40 državah iz vsega sveta, je preučevala povezavo med rodnostjo in ekonomskimi podatki. Ugotovili so, da stopnja rodnosti okrog drugega otroka na žensko oziroma še nekoliko manj, povečuje življenjsko raven v državi. Na splošno države težijo k višji rodnosti, s tem povečajo število davkoplačevalcev, ki financirajo pokojnine, zdravstvo in dolgotrajno oskrbo. Tokratna študija pa je upoštevala tudi stroške, ki jih ima družina pri vzgoji otrok. Ti stroški se namreč v največji meri financirajo iz družine.
“Kjer je rodnost zelo nizka, naj države zmanjšujejo ovire glede odločanja za otroke in oblikujejo svoje politike tako, da bi se prilagodile neizogibnemu staranju prebivalstva” je dejal demograf iz Berkeleya in vodilni avtor študije Ronald Lee.
Nizka rodnost v Sloveniji zmanjšuje življenjski standard
Rezultati, ki jih je prinesla študija, so pokazali, da je rodnost v ZDA in številnih drugih državah blizu idealne ravni (gledano s stališča splošne življenjske ravni). Pri nas in še v nekaterih drugih državah v Aziji in Evropi, pa je rodnost tako nizka, da znižuje življenjsko raven.
"Ta celovitejša obravnava stroškov vzgoje otrok pokaže, da imajo v ZDA in številnih drugih razvitih in srednje razvitih državah ljudje približno tolikšno število otrok, ki je najboljše za splošno življenjsko raven", pravi Mason iz East West Centra, ki je hkrati tudi profesor ekonomije na Univerzi Hawaii Manoa. "Samo v nekaterih državah, med katerimi je tudi Slovenija, naj bi vlade poskušale spodbujati ljudi, da bi imeli več otrok."
Pri nas največja rodnost v občini Gorenja vas – Poljane, najmanjša pa v Ljubljani
Med slovenskimi kraji je na vrhu lestvice, kjer se rodi največ otrok in kjer so najštevilčnejše družine, že nekaj let občina Gorenja vas – Poljane. Ženske iz te občine v povprečju rodijo 1,97. V Ljubljani se najmanj žensk odloča za otroka, povprečje je tam le 1,25 otroka na žensko.
Občina Gorenja vas – Poljane pa je prva tudi med po deležu žensk, ki so rodile štiri ali več otrok. Takšnih je 15,1 odstotka. V občini Šempeter – Vrtojba je takšnih žensk najmanj, tam jih je le 1,9 odstotka.
Največ žensk, ki so v rodni dobi in sploh niso rodile, pa prihaja iz Ljubljane. Takšnih je v našem glavnem mestu 32,2 odstotka.
Propad države
Tako nizka rodnost je za našo državo velika težava. A vse dokler bo slovenska politika svoje misli usmerjala v zakone, s katerimi družinam in mladim jemlje, sprememb ne bo. Prav družine, mladi, pa so tisti, ki gradijo jedro države, zato si zaslužijo nagrado, spodbudo. Dokler mladi ne bodo verjeli v svojo državo, dokler se ne bodo počutili v njej varne, ne bodo imeli otrok. Alarmantno nizka rodnost za našo državo pomeni le eno: njen propad in propad slovenskega naroda.
Vira:
- efnet.si
- Statistični urad RS