Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti je v začetku tega tedna javnosti predstavilo vsebino Bele knjige, ki govori o prihodnosti pokojninskega sistema v Sloveniji. Novi zakoni naj bi v veljavo stopali postopoma, kar pomeni, da bi se starostna in zavarovalna doba dvigovali počasi, tudi vse do leta 2045.
Demografske projekcije in z njimi povezani izzivi predstavljajo ključni element nadaljnjega razvoja in dolgoročne finančne vzdržnosti. Na povečanje starejšega prebivalstva bo vplivalo predvsem podaljševanje življenja trenutnih in bodočih generacij.
Dolgoročne projekcije odhodkov za pokojnine kažejo, da bo pokojninska blagajna vzdržna vsaj še do leta 2022/2023. Pokojninska reforma iz 2013 še naprej kaže pozitivne učinke. Kljub temu pa je potrebno pravočasno sprejeti zakonske podlage, ki bodo z namenom zagotavljanja dolgoročne vzdržnosti pokojninskega sistema in ustreznih pokojnin omogočile implementacijo novih ukrepov po izteku prehodnih obdobij.
V Beli knjigi so zelo podrobno obravnavani tako temeljna načela pokojninskega in invalidskega zavarovanja kot tudi nabor možnih ukrepov, podprtih z izračuni in simulacijami učinkov, ki bi lahko zagotovili dolgoročno javnofinančno vzdržnost pokojninskega sistema in ustrezne dohodke v starosti tudi po izteku prehodnega obdobja iz reforme 2013.
Nova reforma naj bi začela veljati šele po letu 2020, za pripravo novih zakonov je torej še štiri leta časa. Z vsako pokojninsko reformo se je tik pred uveljavitvijo nove reforme povečalo število ljudi, ki so šli v pokoj ali na zavod in temu se tokrat želijo izogniti, zato so pričeli z razpravo toliko prej, pojasnjujejo na ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti.
Poleg pokojninske reforme pa bi morale počasi v veljavo stopati tudi ostale reforme, reforme izobraževanja, ureditev dolgotrajne oskrbe in prilagoditve delovnih mest za starejše delavce.
V Sloveniji razmerje med zaposlenimi in upokojenci naglo pada. Leta 2000 je na vsakega upokojenca bil 1,8 zaposleni, leta 2015 pa je bilo razmerje že 1,37. Kar pomeni, da se zmanjšuje vsota prispevkov za pokojninsko zavarovanje.
Temeljni upokojitveni pogoj bi bila starost 67 let in 15 let zavarovalne dobe, za polno pokojnino pa ne bi bilo treba delati več kot 40 let. Upokojiti pa bi se bilo mogoče tudi ob nižji starosti, vendar ob pogoju višje dopolnjene zavarovalne dobe.
Predlog Bele knjige je tudi črtanje pravice do predčasne pokojnine, s tem bi se ukinili tudi malusi za predčasno upokojevanje, ostali bi bonusi za ostajanje v delovnem razmerju dlje od izpolnitve minimalnih pogojev.
Sprememba se obeta tudi pri osnovi za obračun pokojnine. Ta je bila sedaj 24 zaporednih najugodnejših let delovne dobe, po novem pa bi se obračunavalo 34 let. Pokojnina bi se odmerjala po točkovnem razredu. Tako bi zavarovanci že med delovno dobo vedeli, kakšno pokojnino lahko pričakujejo. Izenačili pa bi tudi odmero pokojnine in upokojitvene pogoje za moške in ženske. To pomeni, da bi vsi delali do 67 leta starosti.
Dotaknili pa so se tudi vprašanja o letnem dodatku oziroma regresu, ki ga prejemajo upokojenci. Tega bi bilo mogoče bolje nameniti tistim, ki imajo najnižje pokojnine.
Pokojnine bi bile po novem odmerjene med 60 in 70 odstotki po zadnji plači, 55- odstotkov zadnje plače bi prejeli iz Zpiz-ove blagajne, razliko pa iz drugega pokojninskega stebra. Temelj bi bil še vedno prvi steber, torej plačani prispevki, drugi steber pa bi bila dopolnitev.
Uvodni govor na predstavitvi je imela ministrica dr. Anja Kopač Mrak, na posvetu pa so sodelovali tudi dr. Andraž Rangus (MDDSZ), dr. Boris Majcen (Inštitut za ekonomska raziskovanja), dr. Grega Strban (Pravna fakulteta UL), Marijan Papež (ZPIZ) in Borut Jamnik (Modra zavarovalnica d.d.). Posnetek si lahko pogledate tukaj.