O tem sem začela razmišljati, ko so mi pred dnevi pravili o gospe, ki so jo po kapi pripeljali v dom, ker oskrba doma ni bila več možna. Vsem je hitela zagotavljati, da je tu samo začasno, potem pa se bo vrnila domov in spet živela kot prej. Morda se bo to res zgodilo, najverjetneje pa ne. Toda njej je laže, če misli, da je tu samo začasno. Pravzaprav mi vsi živimo na tem svetu samo začasno, seveda različno dolgo. Ampak o tem ne razmišljamo in govorimo o svojem bivališču kot stalnem. To stalno bivališče v življenju lahko večkrat menjamo. Se mi pa zdi prav, da si ga uredimo čim lepše, tako da nam je bivanje čim bolj prijetno. Tudi tej gospe v domu želim, da si svojo sobo uredi tako, da ji bo bivanje v njej čim bolj prijetno, ne glede na to, kako dolgo bo ostala tam. Verjetno si marsičesa trenutno še ne bo mogla urejati sama in bo morala prositi druge, da ji sobo lepo uredijo, z malimi stvarmi, ki ji veliko pomenijo. Tudi če bo tu samo začasno, je dobro, da se počuti doma. Tako bo gotovo laže živela.
Zdravnica, publicistka, predavateljica in prevajalka Metka Klevišar kljub upokojitvi še dandanes ostaja aktivna, pomaga ljudem, se z njimi pogovarja in odgovarja na najtežja življenjska vprašanja. Pravi, da bi se o smrti morali bolj pogosto pogovarjati.
Več boste našli tukaj.