Kako poteka operacija sive mrene, na kaj mora biti pacient po njej pozoren in ali je lahko po operaciji brez očal, smo se pogovarjali z spec. oftalmologinjo kirurginjo Marijo Ano Shwarzbartl Pfeifer.
Kako poteka operacija? Ali je zahtevna?
Priprava na operacijo se prične tri dni pred operacijo v vseh centrih kjer organizacijske možnosti to omogočajo. Tri dni pred posegom pacienti pričnejo kapati v oko nesteroidni antirevmatik gtt štirikrat dnevno in antibiotik ter kortikosteroidne gtt štirikrat dnevno. S tem se zmanjša možnost pooperativnih komplikacij na mrežnici. Na dan operacije pacienti dobijo pred posegom Naclof, Maxitrol, Fenilefrin 1-10 %, Tetrakain in Mydriacil. Vse kapljice dobijo trikrat v času okoli 15 minut. Ko je zenica v popolni midriazi ( široka) in oko anestezirano z kapljicami, se pacientu v oko kapne ena kapljica 5% povidon jodida, okolica očesa se trikrat umije s povidon jodidom, trikrat pa z alkoholnim razkužilom. Pusti da se posuši, nato se še obriše s suhim sterilnim tamponom, sterilno se pokrije celo telo in seveda tudi oko. Po prerezanju zaščitne folije na sterilni kompresi za enkratno uporabo, se vstavi blefarostat (držalo, ki odpira veko in preprečuje zaprtje veke med operacijo), in operacija se lahko začne.
Najpogostejši je temporalni pristop k očesu, to pomeni, da kirurg sedi pri strani glave na levi ali desni. Možen je tudi pristop zgoraj, ki pa ga v Sloveniji uporablja zelo malo kirurgov. Včasih smo z rezom lahko korigirali nekaj astigmatizma na roženici, saj so bili rezi večji, sedaj pa je rez praktično astigmatično nevtralen in je korekcija astigmatizma mnogo preciznejša z drugimi metodami. Velikost incizije je vse manjša. Rutinske operacije se opravljajo pri 2,2 mm rezu, z uporabo nekoliko bolj zahtevne tehnike operacije , mikroincizijska operacija sive mrene, pa je rez lahko velik le 1,5 mm . Pri tej tehniki je možnost po operativnih komplikacij minimalna, rehabilitacija pacienta pa takojšna. Potrebni so posebni inštrumenti, posebna upogljiva IOL in izredna izurjenost kirurga. Najpogosteje se uporablja čista roženična incizija (clear corneal incision), pri kateri ni potrebno rane šivati, saj se takoj po končanju operacije sama zatesni.
Operacija sive mrene se standardno vrši s pomočjo fakoemulzifikacije, ko s pomočjo ultrazvoka, ki z visoko frekvenco prihaja iz fako ročnika zdrobimo lečo in jo hkrati posesamo in odstranimo iz očesa. Ker leča leži v lečni ovojnici, lečno ovojnico najprej odpremo s pomočjo utrata pincete, tako da naredimo kapsulorekso (okroglo odprtino v kapsulo). Lečo odluščimo od kapsule z vodo, kar imenujemo hidrodisekcija, šele nato lahko lečo pričnemo odstranjevati s fakoemulzifikacijo. Postopkov odstranjevanja leče je veliko, po celem svetu pa se je zelo dobro uveljavila tudi metoda fako crak, ki jo je vpeljal in izumil dr. V.Pfiefer, za kar je prejel najvišje priznanje Ameriškega in Evropskega združenja za kataraktno in refraktivno kirurgijo. Ker med samo fakoemulsifikacijo lahko poškodujemo roženico, ves čas uporabljamo posebno gosto tekočino, viskoelastik, ki ščiti roženični endotel pred ultrazvokom in naredi prostor v očesu, da lahko operacijo izvedemo. Ostanke lečne skorje odstranimo s pomočjo IA sonde (irigacijske in aspiracijske).
Ko odstranimo pacientovo lečo, je potrebno v lečno ovojnico vstaviti umetno lečo IOL. Ves viskoelastik odstranimo iz očesa s pomočjo IA sonde nato v oko dodamo razredčeni vancomycin 0.1 ml, in operacija je končana.
Če na kratko povzamemo operacijo si postopki sledijo tako: roženična incizija, viskoelastik v sprednji prekat, Xilokain v sprednji prekat, kapsuloreksa, hidrodisekcija, viskoelastik, fakoemulzifikacija, IA, viskoelastik, IOL implantacija , IA, vancomycin v sprednji prekat.
Sama operacija je za pacienta zgolj neprijetna, bolečine pa običajno niso prisotne, kljub anesteziji samo s kapljicami. Ker poseg traja od 10 do 20 minut, je to čas, ki ga pacient dokaj lahko zdrži popolnoma pri miru tako s telesom kot s pogledom oči.
Za kirurga pa je ta operacija izredno zahtevna, saj zahteva maksimalno koordinacijo rok, nog in glave ter izredno mirne roke ter spretnost in izurjenost. Kirurg namreč z levo nogo upravlja mikroskop in z mikroskopom stalno lovi pacientov pogled, z desno nogo upravlja aparat za fakoemulzifikacijo in aspiracijo ter irigacijo, z obema rokama operira in hkrati gleda skozi mikroskop, tako da operativnega polja direktno sploh nikoli ne vidi. Potrebna je maksimalna zbranost, zato se med operacijo ne pogovarjamo, kot je to pogost običaj pri drugih operacijah. Da se naučiš te operacije traja vsaj dve leti, da pa jo obvladaš res najbolje možno, moraš na leto narediti vsaj 1000 operacij, kar pa je v Sloveniji uspelo samo redkim izbrancem.